s

Ljubljana, moje mesto!

23.05.2018 18:14

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Dežela Uskokov

Aprila se je narava dodobra prebudila iz zimskega sna, ki se je vleklo še skozi ves marec. Tako kot tudi narava smo tudi mi izkoristili kar nam je bilo ponujeno. Z največjim veseljem vam bomo podrobneje predstavili, kje vse smo bili in kaj vse smo počeli.  1. SEJEM FREIZEIT AUTO & BIKE v Celovcu 6.4.-8.4.2018 Sejem je namenjen vsem, ki so na kakeršenkoli način aktivni in radi potujejo, ali pa svoj prosti čas preživljajo v sožitju z naravo. Na ogled so bili avtomobili, motori, kolesa, plovila, na drugi strani pa spet vse, kar potrebujemo za aktivno preživljanje prostega časa na vrtu in urejanje travnikov in cvetličnih gred.  V Celovcu je bila Slovenija številčno zelo močno zastopana, zato nam je organizator pripravil pravo Slovensko ulico. K nam so prihajali obiskovalci, ki Slovenijo že poznajo in dopustujejo v njej, kot tudi tisti, ki jo samo prečkajo in je ne poznajo najbolj. Dežela Uskokov je zaradi svoje geografske lege bila obiskovalcem zelo zanimiva. Reka Kolpa je vsekakor pritegnila ogromno pozornosti s svojo lepoto. Narava, ki jo obdaja je dihjemajoča in deluje zelo pomirjujoče in s tem vabi goste, da se pridejo k nam "spočiti". Za sejem smo pripravili nov katalog v nemškem jeziku, kjer smo lepo razdelali 5, 7 in 12 dnevne pakete. Ponudba je zelo raznolika, zato je bilo zanimanje resnično veliko. Kombinacije razvajanja v termah, razvajanje telesa in duha, gurmanske specialitete po starih receptih na nov način ali pa odmaknjenost v tišino in mir neokrnjene narave. Lahko aktivno preživite dopust v termah, ob reki Kolpi ali pa v naravi, ali pa se preprosto prepustite in greste s profesionalnim fotografom na foto delavnico.  Sejem bi ocenili kot izredno uspešen. Pridobili smo nove kontakte in nove partnerje. V našo zgodbo smo uvrstili tudi novega partnera, ki s svojo ponudbo idealno doda dodano vrednost naši ponudbi. Brendirali bomo njihovo zeleno pivo, ki je delano po 400 let starem češkem receptu. 2. KRABAT V BAUTZENU 15.4.2018 15. aprila 2018 je Krabat e.V. in Turistično združenje Bautzen e.V. v sodelovanju s Sorbskim muzejem, Nemško-sorbskim ljudskim gledališčem, Sorbskim narodnim ansamblom in Upravnim sodiščem organiziralo 17. KRABAT FEST v Ortenburgu v Bautzenu. Pod geslom "Krabat v Bautzenu" smo bili priča zgodovinski predstavitvi Ortenburga. Utrip takratnega življenja so nam približali ambasadorji Lužic, kot Krabat gospod Wolfgang Kraus, Črni Mlinar Dieter Klimek.    Vrhunec Krabat-Festa v Bautzenu je bil konec posebne razstave v Sorbskem Muzeju »KRABAT Mož. Mit. Legenda.«, ki je bila brezplačno na ogled vsem, ki so prišli. Krabatu in Črnemu Mlinarju, je pomagal povedati in predstaviti kot pisatelj gospod Hans-Jürgen Schröter. Legenda, ki se skriva v zgodbi o Krabatu je dobila tudi dokazljiva zgodovinska dejstva. Govorili so o življenju in delu Janka Šajatovića, ki je pustil svoj pečat kot Johann von Schadowitz in je priznan in spoštovan še danes kot Krabat. Več o Krabat-Festu v Bautzenu v enem od prihodnjih člankov. 3. INTERNATIONALES FEST DER DÖRFER-  ERLEBNISDÖRFER 20.4.-22.4.2018 (Doživljajski sejem na vasi) V GOSTEWITZU PRI RIESI Sejem je bil v tej obliki prvič. Mednarodno je bil izredno bogato zastopan. Cilj organizatorjev je bil približati obiskovalcem lepote podeželja. Nam kot razstavljalcem pa pokazati raznolikost kultur, jezikov, običajev, hrane in nenazadnje regij/držav. Vsi smo dobili ne samo razstavni prostor, ki je bil zlit in v sožitju s tematiko sejma in je v glavnem bil v naravi, ampak tudi čas, ki smo ga lahko na glavnem odru sejmišča izkoristili za svojo promocijo in prezentacijo. Mi smo predstavili Belo krajino- Deželo Uskokov v sodelovanju z nemškimi Krabat prijatelji iz Lauterbacha. Plesalci so s svojo mladostjo in žarom popestrili dogajanje na odru.  Več v enem od prihodnjih člankov. 4. POMOČ IN PODPORA PRI ORGANIZACIJI SVEČANE OTVORITVE "UDRUGE KRABAT" NA HRVAŠKEM 27.4.-29.4.2018 V Nemčiji obstaja KRABAT e.V. že polnih 12 let. Na temelj dokazljivih zgodovinskih dejstev, je zgodba o uspehu Krabata iz Krabat regije v Lužicah pred štirimi leti prišla k nam v Slovenijo. Za lažje sodelovanje in komunikacijo je bilo ustanovljeno Društvo Krabat Radovica. Tretje tovrsno društvo je Udruga Krabat, ki bo povezovala še hrvaške partnere. Dežela Uskokov je del mednarodnega projekta Krabat. V čast svečane otvoritve Udruge Krabat, je bilo organiziranih veliko aktivnosti, ki bodo v prihodnosti zagotovo pripomogle k lažji prepoznavnosti Krabata. V likovni delavnici je nastalo ogromno krasnih del, ki so bile nato razstavljene skupaj z deli časnega gosta umetnika Joerga Tauscha, ki je Krabatu Janku Šajatoviću dal obraz in je s svojimi deli obudil Uskoke in jih približal širši javnosti.  V Sošicah, kjer je bila tudi razstava del, je bila pripravljena pogostitev in animacija gostov. Odzvalo se je veliko število konjenikov, ki so bili prava paša za oči. Goste in obiskovalce so prevažali po Žumberku s kočijami, kar je bilo prav tako za marsikoga nepozabno doživetje. Skupina Klasje je s svojimi pesmimi in glasbo dvignilo razpoloženje. Mi pa smo točili zeleno pivo, ki je s svojo barvo privlačil radovedne poglede in po degustaciji požel pozitivne komentarje. Iskal se je vedno znova kozarec viška. Veselilo nas je, da smo uspeli s pivom pritegnili pozornost in da smo ponudili nekaj novega in drugačnega. Po pogostitvi se je dogajanje iz Sošic preselilo v Vrhovac na Kmečko domačijo Čulig, kjer je bil še uraden del slavnostne otvoritve Udruge Krabat. Častni gostje so bili seznanjeni s statutom Udruge, postali so tudi častni člani Udruge. Uradnemu delu je sledila še pogostitev, ki jo je spremljala tamburaška skupina iz Ozlja. V čast otvoritve hrvaške Udruge Krabat, smo v soboto 28.4.2018 tudi v Sloveniji organizirali dva dogodka. V Črnomlju v PH Stratus je gospa Barbara Jakša Jerič imela Foto delavnico na temo pomen fotografije v digitalnih medijih. V Vinici v Spominski hiši Otona Župančiča pa smo s fotografom Renejem Pronkom postavili razstavo njegovih neverjetnih del, ki prikazujejo Belo krajino in Žumberak. Razstava bo na ogled en mesec. Več o slavnostni otvoritvi Udruge Krabat drugič.

Preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Referendum Drugi tir

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

Preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Referendum Drugi tir

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

Preberi več

Izjava za javnost

Referendum Drugi tir

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

Preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

V Fokusu

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Dr. Milan Zver: Izražam Vam svojo podporo v prizadevanjih za ohranitev dejavnosti kulturnega centra in muzeja Hostla Celica

Izjava za javnost

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

Vladavina prava je izgubila

Novice

Spletna kamera v živo - Koča na kremžarjevem vrhu

Vremenske razmere - kamere v živo "Koča na Kremžarjevem vrhu" cam1:  http://www.foscam.si/kremzarca1.htm cam2: http://www.foscam.si/kremzarca.htm Kamere Foscam Slovenija :  http://www.foscam.si

12.11.2016

preberi več

Po Trampovi zmagi: Kitajska masovno odprodaja ameriške državne obveznice

Časi, ko so veljale državne obveznice razvitih zahodnih držav kot povsem varna in relativno donosna naložba so minili. V  Evropi je pri državnih obveznicah nujno potrebno upoštevati poleg tveganja emitenta(izdajatelja) tudi takoimenovano CAC klavzulo (Collective Action Clause), ki predstavlja za kupca obveznic dodatno nepredvidljivo tveganje. Z njo so se države zaščitile v primeru nezmožnosti odkupa lastnih obveznic kar ima za imetnika nepredvidljive posledice.

11.11.2016

preberi več

Welcome to TrumpLand

Težko narodu, ki je izbiral med tem, kateri od kandidatov je manjše zlo; neumnost brez inteligence, ali inteligenca brez modrosti. Pa vendarle nisem pričakovala, da bodo ljudje podprli Turmpa. Bolj kot to, kako je Trump zmagal, me je zanimalo, kaj se dogaja v ZDA, da so ljudje množično podprli takšnega človeka: WELCOME TO TRUMPLAND. ۞

10.11.2016

preberi več

Poročilo zdravstvenega inšpektorata za leto 2017

Z namenom varovanja javnega zdravja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpektorji so lani opravili 31.739 inšpekcijskih pregledov, od tega večinoma redne preglede. Izrednih pregledov so opravili 1891, kontrolnih pa 557. Na področjih, kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, so odvzeli 863 vzorcev različnih vrst proizvodov in materialov za laboratorijske analize. Zdravstveni inšpektorat je lanski nadzor izvajal na podlagi letnega programa. Delokrog inšpektorata vkljucuje razlicna podrocja. Med njimi so tudi pacientove pravice, duševno zdravje, opravljanje zdravniške službe in ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti.Prav tako so del obsežnega delokroga podrocja zdravilstva, presaditev delov telesa zaradi zdravljenja,kopališc, kopalnih voda, pitne vode, varnosti na smucišcih, splošne varnosti proizvodov, kozmeticnihproizvodov, igrač, živil, omejevanja porabe alkohola ter omejevanja porabe tobačnih in povezanih izdelkov. Iz poročila o delu Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2017, ki je objavljeno na spletni strani vlade, je razbrati, da je inšpektorat lani izrekel 5159 upravnih in prekrškovnih sankcij oziroma ukrepov. Pri tem je skupni znesek izrečenih glob Strokovno podporo zdravstvenemu inšpektoratu zagotavljata Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.  Proračun inšpektorata za leto 2017 je znašal nekaj manj kot 4.422.000 evrov, porabili pa so nekaj manj kot 96 odstotkov sredstev. Zaradi varovanja javnega zdravja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja:   nalezljivih bolezni, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti,minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah, pacientovih pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe, presaditev delov telesa zaradi zdravljenja, zdravstvena dejavnost, zdravilstva, higienske ustreznosti kopalnih vod in zdravstvene ustreznosti mineralnih vod ter minimalno sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč, zdravstvene ustreznosti pitne vode in objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo, varnosti na smučiščih, splošne varnosti proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj, kozmetičnih proizvodov, igrač, materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane, omejevanja porabe alkohola, omejevanja uporabe tobaka in povezanih izdelkov, preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (pri izvajalcih dejavnosti, ki so pod nazorom inšpektorata).

8.05.2018

preberi več

Slovenia Press Photo in zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava

V ponedeljek me je presenetila tako lepa novica, da jo enostavno moram posredovati naprej. In sicer sem prejela prelepo darilo v obliki nagrade s strani Slovenia Press Photo, kjer so v ponedeljek razglasil nagrajence, in sicer sem prejela dve nagradi, prva je zmagovalna reportaža v kategoriji Ljudje in častna omemba v kategoriji Narava. Če si morebiti v Lj, si lahko v Cankarjevem domu ogledaš nagrajena razstavljena dela, sicer pa si lahko zgodbo in fotografije ogledaš na povezavi: SLOVENIA PRESS PHOTO. ۞

7.06.2017

preberi več

Kosci so travo polagali v red

Slovenija vseeno premore še dovolj koscev in kosic, ki so vešči ročne košnje in vseh z njo povezanih opravil. Na Fajtovem bregu pri Brezovici so se zbrali člani Društva koscev in kosic Slovenije in ročno pokosili hektar velik travnik. Organizatorka košnje Marija Veršič, lani je postala svetovna prvakinja v ročni košnji v kategoriji nad 60 let, je prva začela z delom že pred peto uro zjutraj, domačinki pa so se pridružili kosci iz vseh koncev Slovenije. Kako so brusili kose, kdo je bil na čelu koscev in katero je najlepše kmečko opravilo, pa prihodnjo sredo v Kmečkem glasu (14. 6. 2017).

7.06.2017

preberi več

Spletna kamera v živo - Koča na kremžarjevem vrhu

12.11.2016

Vremenske razmere - kamere v živo "Koča na Kremžarjevem vrhu" cam1:  http://www.foscam.si/kremzarca1.htm cam2: http://www.foscam.si/kremzarca.htm Kamere Foscam Slovenija :  http://www.foscam.si

preberi več

DITKA PREDSTAVLJA SINGL »DEMON LJUBEZNI«

6.11.2016

Pevka in kitaristka Ditka predstavlja skladbo z naslovom Demon ljubezni. Pesem Ferija Lainščka je uglasbil Gorazd Čepin, ki je tudi avtor aranžmaja. Posebnost skladbe je, da pri njeni izvedbi kot interpret uvodnih verzov sodeluje tudi pesnik Feri Lainšček.  Skladba je bila posneta studiu Gogo Music, mix pa je bil opravljen  v studiu Puzzle. Skladba Demon ljubezni je zapisana tudi na Ditkini novi zgoščenki z naslovom NE SPREMINJAJ ME, ki je izšla pri založbi Gogo Music. Ditka in Gorazd Čepin sta uglasbila deset pesmi Ferija Lainščka in tako je nastal celovit pesniško-glasbeni album s prepoznavno avtorsko govorico. V teh dneh je izšla tudi pesniška zbirka Ferija Lainščka z naslovom DEMON LJUBEZNI. S subtilnimi ilustracijami  pa jo je obogatila slikarka Zora Stančič. To je že tretja Lainščkova pesniško knjiga, ki jo je natisnila Cankarjeva založba, njeno posebnost morda najbolje opiše urednikovo mnenje: »Pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je bralce navdušila z ljubezensko liriko z ravninskimi melanholičnimi toni, Pesmi za ženski glas in zvonove pa so avtorjevim melodičnim verzom vdahnile še ženski glas. Tretja knjiga Demon ljubezni je poklon neustavljivi, a tudi temni moči ljubezni ter panonski širjavi«.

preberi več

Kako je pentlja postala rožnata

7.11.2016

Pentlja se je pojavila kot simbol osveščanja in podpore v letu 1979, ko je Penney Laingen izrazila na tak način podporo možu, ki je bil takrat v Iranu (Zalivska vojna) in zadržan v zaporu. Penney je uporabila rumeno barvo pentlje za podporo možu in ostalim talcem. Kako je pentlja spreminjala barvo in kaj se zgodi, ko vstopijo korporacije v igro pod krinko dobrodelnosi: KAKO JE PENTLJA POSTALA ROŽNATA. ۞

preberi več

Spremljajte nas vsak dan in bodite v fokusu

22.05.2018

vfokusu4 on Biteable.

preberi več

22. maj je evropski dan debelosti

22.05.2018

Debelost je dosegla značilnosti epidemije 22. maj je evropski dan debelosti. Odslej se bodo v dogodek vsako leto vključevali strokovnjaki in drugi, ki lahko vplivajo na zmanjšanje posledic debelosti kot pomembnega javno zdravstvenega problema. Posameznike s prekomerno telesno težo naj bi spodbudili, da razrešijo težave z odvečnimi kilogrami, dosežejo in ohranijo zdravo telesno težo ter s tem izboljšajo svoje zdravje in počutje. V Evropi sta debelost in prekomerna prehranjenost že dosegli značilnosti epidemije. Z zdravim načinom hujšanja lahko posameznik izgubi od 0,5 do enega kilograma telesne teže na teden. Pri posamezniku, ki je prekomerno prehranjen, že od 5 do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže dokazano izboljša zdravje. Debelost je kronična presnovna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 1997 uvrstila na seznam bolezni. Zadnjih dvajset let je prav čezmerna teža najbolj množična kronična bolezen odraslih in otrok v razvitem svetu. Raziskovanju vzrokov in posledic te bolezni namenjajo pozornost številni zdravniki in znanstveniki, od leta 2000 pa imamo tudi evropski dan debelosti, 22. maj. Nič presenetljivega, če upoštevamo dejstvo, da sta debelost in čezmerna prehranjenost na stari celini že dosegli značilnosti epidemije. »S problematiko debelosti se soočamo tudi v Sloveniji. Rezultati preventivnih pregledov, ki jih izvajamo družinski zdravniki v okviru nacionalnega programa na področju preventive bolezni srca in žilja, so zaskrbljujoči. Pregledujemo moške, stare od 35 do 65 let, in ženske, stare od 45 do 70 let. Pregledi kažejo, da je v tej starostni skupini več kot 72 odstotkov odraslih prekomerno prehranjenih (njihov indeks telesne mase je nad 25), in skoraj 28 odstotkov debelih (njihov indeks telesne mase je nad 30). Med vsemi pregledanimi je v Sloveniji  skoraj 45 odstotkov takšnih, ki so nezadostno telesno aktivni (enkrat tedensko ali nič) in le dobrih 15 odstotkov je telesno aktivnih petkrat ali večkrat tedensko. Podatki kažejo, da sta tako debelost kot telesna nedejavnost bolj izraženi v vzhodnih in osrednjih delih Slovenije,« je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni, zunanja strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predsednica društva za boj proti debelosti Zdravo hujšam. Podatki iz registra oseb, ki jih ogrožajo srčno žilne bolezni, kažejo, da je v celjski regiji 76 odstotkov odraslih, ki so prekomerno prehranjeni in imajo indeks telesne mase večji od 25, in več kot 31 odstotkov odraslih, ki so debeli in imajo indeks telesne mase večji od 30. Ti podatki se nanašajo na odrasle, ki so opravili preventivni pregled pri osebnem zdravniku. Da bi zajezili širjenje epidemije prekomerne prehranjenosti in debelosti, je potrebno ponuditi pomoč posameznikom, ki želijo doseči zdravo telesno težo. V Sloveniji so delavnice zdravega hujšanja dostopne vsem, ki imajo težave s telesno težo. Delavnice izvajajo v zdravstveno vzgojnih centrih, ki so v vseh večjih zdravstvenih domovih v regijah. V te delavnice napotijo bolnike osebni zdravniki. Primer dobre prakse predstavljajo tudi delavnice zdravega hujšanja, ki jih izvajajo od leta 2004 na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju v sodelovanju z lokalnimi mediji. Takšen način promocije zdravega hujšanja je edini te vrste v slovenskem prostoru. V šestih letih se je delavnic udeležilo 140 posameznikov, ki so učinkovito shujšali. Kako izračunamo svoj indeks telesne mase (ITM)? Telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih: Indeks telesne mase = kg/m2 Primer: teža = 65 kg, višina=1,65 mITM=65/1,65x1,65=23,9Če je indeks telesne mase manjši od 18,5, smo podhranjeni.Če je indeks telesne mase med 18,5 in 24,9, smo normalno prehranjeni.Če je indeks telesne mase večji od 25, smo prekomerno prehranjeni.Če je indeks telesne mase večji od 30, smo debeli. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sta debelost in prekomerna prehranjenost odgovorni za več kot milijon smrti vsako leto. V Sloveniji so leta 2005 bolezni srca in žilja predstavljale 38 odstotkov vseh smrti. Na nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, med katere sodijo bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen tipa 2, rakava obolenja in druge bolezni, vplivajo številni dejavniki tveganja. Mednje med drugimi sodijo tudi nezdravo prehranjevanje, prekomerna telesna teža, debelost in telesna nedejavnost. Izguba telesne teže pri prekomerno prehranjenih in debelih je koristna za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja v vsakem trenutku. Že od 5 do 10-odstotno zmanjšanje telesne teže občutno koristi zdravju, saj zniža tveganje za povišan krvni tlak, za sladkorno bolezen tipa 2 in zniža tveganje za nastanek bolezni zaradi ateroskleroze, kot sta srčna in možganska kap. Kako shujšamo Pretežki ljudje se pogosto po pomoč zatečejo v lekarno. Lekarniški farmacevti jih skušajo spodbuditi k spremembi življenjskega sloga, ki je pripeljal k debelosti: svetujejo zdrav način prehranjevanja in redno telesno dejavnost. Zaužita hrana naj bo razdeljena na pet obrokov, pri čemer naj zajtrk in kosilo vsebujeta po 30 odstotkov zaužite energije, večerja pa 20 odstotkov. Ob tem naj posameznik zaužije 500 do 700 kalorij manj, kot jih je zaužil dnevno. Kot telesna dejavnost je zelo primerna hoja, na psihofizično počutje pa ugodno vplivata tudi avtogeni trening in joga.

preberi več

20. maj je svetovni dan čebel in nova znamka

20.05.2018

Svetovni dan čebel   OZN je sredi decembra 2017 na slovensko pobudo soglasno sprejela 20. maj za svetovni dan čebel. S tem se je zaključil večletni trud Čebelarske zveze Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, slovenske diplomatske mreže in številnih drugih akterjev. Dan je namenjen zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka – od njih je odvisna kar tretjina vse pridelane hrane; opraševalci, med katerimi imajo čebele najpomembnejšo vlogo, pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji in varnosti preskrbe s hrano, s svojim delovanjem pa ohranjajo biotsko raznovrstnost. Slovenski čebelarji na avtohtono kranjsko sivko (Apis mellifera carnica) nismo navezani le zaradi tradicije, ampak se zavedamo tudi nujnosti ohranjanja pasemske čistosti – zaradi svojih izjemno pozitivnih lastnosti (krotkost, delavnost) je pristna »kranjica« namreč cenjena in iskana širom sveta. 20. maj pa ima tudi sicer simbolno težo za Slovenijo, saj je za svetovni dan čebel proglašen prav rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki je s svojimi pisnimi dognanji in praktičnim učenjem v novoustanovljeni šoli na Dunaju pod patronatom cesarice Marije Terezije utemeljil moderno čebelarstvo. Zato je logično, da bo prvo praznovanje tega dne potekala 20. Maja 2018 prav na Breznici, v Janševem rojstnem kraju. Gorazd Trušnovec, društvo Urbani čebelar   Pošta Slovenije bo 25.5.2018 uradno izdala tudi znamko  in ovitek prvega dne ter žig.   Po Sloveniji bodo cel mesec maj potekale različne prireditve na temo čebel. Slovenska turistična organizacija (STO), ki trajnostno zavezo postavlja v samo jedro svojih aktivnosti, tematiko čebel in čebelarskega turizma že vrsto let intenzivno vključuje v tržno-komunikacijske aktivnosti. Z zgovornim sloganom »Be(e) responsible« je navduševala na globalni borzi WTM London 2017, izdala več publikacij na temo čebelarskega turizma, posebno pozornost Sloveniji kot deželi čebel in čebelarskega turizma pa je namenila v komunikaciji na spletnih straneh, družbenih omrežjih ter predstavitvah Slovenije doma, še posebej pa v tujini. Pravkar se na študijski turi ob priložnosti prve obeležitve Svetovnega dneva čebel mudijo novinarji globalno odmevnih tujih medijev.   V nedeljo, 20. maja, bomo po celem svetu prvič praznovali Svetovni dan čebel, pobudnica razglasitve Svetovnega dneva čebel pa je prav Slovenija. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.  Svetovni dan čebel na najbolj pristni način pripoveduje zgodbo o edinstvenem čebelarskem turizmu v Sloveniji in ključno prispeva k povečanju prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot trajnosti zavezane dežele.   STO čebelarski turizem opredeljuje kot enega ključnih slovenskih turističnih produktov, ki na najbolj pristen način predstavlja Slovenijo kot deželo izjemnih naravnih danosti. V preteklosti je bila izvedena vrsta aktivnosti v podporo razvoju, predvsem pa promociji čebelarskega turizma, v letošnjem letu, ko bomo prvič obeležili Svetovni dan čebel, pa smo jih še intenzivirali.   Direktorica STO, mag. Maja Pak je ob tem poudarila: »Veseli me, da v nedeljo praznujemo Svetovni dan čebel na pobudo Slovenije. Na STO zgodbo o čebelah in z njimi povezana doživetja intenzivno vključujemo v promocijske aktivnosti doma in v tujini. Ob tej priložnosti smo pritegnili tudi pozornost pomembnih medijev, ki jih ob tem gostimo v Sloveniji, med njimi sta BBC Wildlife in National Geographic Russia, o tematiki pa so se že razpisali tudi pri The Guardian in The Telegraph. Z izjemno skrbjo za čebele utrjujemo prepoznavnost Slovenije kot trajnosti zavezane države in na načelih trajnostnega razvoja tudi temelji naš turizem. Da smo na pravi poti, potrjujejo ugledna priznanja, med njimi nagrada National Geographic za trajnostno politiko na področju turizma in priznanje Sloveniji, ki je lani postala Best Of Europe destinacija.«   V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je STO pripravila posebno publikacijo z naslovom na temo čebelarskega turizma v angleškem (Follow the bees)  in nemškem jeziku (Folgen Sie den Bienen), sodelovala pa je tudi pri pripravi kataloga ponudnikov čebelarskega turizma. Posebno pozornost smo čebelam in čebelarskemu turizmu namenili v okviru uradnega turistično-informacijskega portala slovenia.info na podstrani Praznujte z nami svetovni dan čebel. O tematiki, novostih in aktivnostih v zvezi s čebelarskim turizmom pa preko e-novic in komunikaciji na družbenih omrežjih redno obveščamo tako tujo kot domačo strokovno in širšo javnost. STO je v izbrane predstavitve v tujini STO vključila tudi paviljon Čebelji svet, ki ga je izdelalo MKGP. Pod sloganom »Be(e) responsible« smo skozi zgodbo o čebeli v središče postavili tematiko na lanskoletni globalni turistični borzi WTM v Londonu in poželi veliko zanimanje medijske in strokovne javnosti, promocija čebelarskega turizma na trgu Velike Britanije pa velja za primer dobre prakse. Predstavitev slovenske zgodbe o čebelah je tudi del večine predstavitev za tuje novinarje in organizatorje potovanj na poslovnih dogodkih STO v svetu.   V sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na študijskem potovanju ob prvi obeležitvi Svetovnega dneva čebel gostimo novinarje desetih svetovno znanih medijev, med njimi BBC Wildlife in National Geographic Russia.   Več o Svetovnem dnevu čebel vam je na voljo na spletni strani https://www.worldbeeday.org/si/                 

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

2. TIR: snovalci projekta so si zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let!

7.06.2017

Gre še za veliko hujšo zadevo kot je TEŠ6. Poglejte, ponarejevalci po navadi tiska­jo bankovce po 20, 50, morda 100 evrov.  Večjih ne, ker je ob plačevanju z bankov­ci višjih vrednosti vsak nanje neprimer­no bolj pozoren in je to neprimerno bolj tvegano. V našem primeru so snovalci te­ga zakona šli še mnogo mnogo dlje. Ne le da so se odločili ponarejati kar najve­čje, to je 500-evrske bankovce, v stilu, kdo nam pa kaj more, šli so še dlje, v vsej svoji ošabnosti in prepotentnosti, oma­mljeni z oblastjo, so se nonšalantno od­ločili, da bodo ponarejali kar bankovce za 3000 evrov. Rekli boste, to je nemogo­če, saj bankovcev s to vrednostjo sploh ni. Res je, ampak niti železniških enotir­nih povezav v dolžini 27 kilometrov za ta­ko ceno ni in jih ne bi smelo biti, zato se mora in se tudi bo Mestna občina Koper vključila v referendumski boj proti tej no­rosti. Če gospodje nedotakljivi mislijo, da nam ne bo uspelo zbrati 40.000 pod­pisov, se zelo motijo. Prepričan sem, da bo rezultat tega referenduma rekorden in bo vsaj 90 odstotkov državljank in dr­žavljanov ta nori vladni projekt zavrnilo.  --- --- Dobronamerno sem se trudil na neštetih sestankih odločevalcem, ministru, držav­nemu sekretarju ..., posredno tudi pred­sedniku vlade in celo na seji državnega sveta, ko smo sprejemali veto, dopoveda­ti, da je zakon za našo državo poguben in naj nemudoma prenehajo s to neumno­stjo. Najdejo naj tiste, ki so jih do te ab­surdne situacije pripeljali, jih umaknejo ter čim prej izpeljejo projekt drugega ti­ra kot novo dvotirno železniško povezavo čim bolj racionalno in čim hitreje, brez nepotrebnega vpletanja sosednjih držav oziroma kogarkoli tretjega. Rekel sem jim, da če bodo vztrajali in preglasovali z zelo jasno večino izglaso­vani veto v državnem svetu, bo to njihov politični samomor. Pa so to vseeno sto­rili. Mi ne želimo nič drugega, kot da se čim prej objavi javni razpis za izgradnjo dvotirnega drugega tira. Le tako bomo iz­vedeli natančno vrednost te investicije danes - prepričan sem, da je Slovenija ta sredstva sposobna zagotovita sama. ---- Povsem jasno je, da se je družba 2TDK rodila zato, da jo pri nas vodi Metod Dragonja, na drugi strani pa madžarski Metod Dragonja oziroma človek predse­dnika vlade Orbana. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je družba »pokrita« z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Madžarsko. Če bi Dragonja v naslednjem oz. v naslednjih mandatih padel v nemilost kateregakoli predsednika vlade in bi ga ta hotel zame­njati, bi bila to misija nemogoče, saj ga bo ščitil madžarski Metod Dragonja. Snovalci projekta so si torej zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let, za kolikor je določena koncesijska pogodba za izgradnjo in upravljanje drugega tira po družbi 2TDK. Za toliko časa bodo pov­sem nedotakljivi, imeli bodo zagotovljene prihodke brez kakršnegakoli dela in tve­ganja. Skratka Metod Dragonja za vedno. vir: Boris Popovič, intervju v Reporterju vir slike: wikimedia.org ...

preberi več

Reporter: minister Počivalšek s svojo ekipo sprejema bleferje

Minister s svojo ekipo sprejema bleferje, ki mu predstavljajo megalomanske projekte sumljivih organizacij, o katerih nihče nič ne ve V resnih državah so ministri za gospodarstvo ljudje, katerih funkcija je predvsem skrb za odpravljanje ovir za razvoj zdravega podjetništva oziroma delajo vse za njegovo spodbujanje. Pri nas so stvari tudi tu žal obrnjene na glavo. Namesto, da bi minister Zdravko Počivalšek počel tisto, kar bi moral, sprejema bleferje, ki mu prodajajo meglo in se sam pri tem celo sklicuje na ministrstvo za zunanje zadeve. Oktobra lani je bil tako pri ministru Peter Vaš, naddesetnik v Slovenski vojski, in sicer v funkciji predstavnika povsem neznane mednarodne organizacije United Charish Organization, pod vodstvom nekega Indijca po imenu Freddy Ouseph, prijavljen v Kuvajtu. Vaš je pri tem zlorabil veteransko združenje Zvezo društev Moris, kjer je bil podpredsednik (zdaj je predsednik), saj je pri ministru nastopil, kot da bi imel za to pooblastilo Zveze Moris- njenega tedanjega predsednika Draga Bitenca. Slednji trdi, da gre za čisto laž in Zveza društev Moris ni imela nikakršnega opravka z United Charish Organization (UCO), še manj, da bi imel Vaš pooblastilo za dogovarjanje z njo. Vaš naj bi ministru predstavil možnosti sodelovanja z UCO in njene oblike pomoči skozi socialne programe, med drugim lažje zaposlovanje vojnih veteranov. To naj bi pripomoglo k gospodarskemu razvoju Slovenije, projekt pa naj bi za začetek prinesel pet tisoč delovnih mest, in še 15 tisoč po letu dni. Gre za čiste izmišljotine, o UCO nihče ne ve nič. Ko smo ministra Počivalška vprašali, kaj konkretno naj bi UCO počela v Sloveniji, katere konkretne projekte in kje je že izvedla v tujini, od kod se financira, za kakšno organizacijo sploh gre…, nam je pojasnil naslednje: minister se je oktobra lani skupaj s štirimi sodelavci (!) sestal z Vašem, ki se je predstavil kot visoki predstavnik UCO. več v povezavi:

7.06.2017

preberi več

Je sodnica Topalovič storila kaznivo dejanje? - 18. kršitev človekovih pravic

6.06.2017

Maribor, 6. 6. 2017 18. KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC Je sodnica Topalovič storila kaznivo dejanje? Odbor 2015, katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le teh, je obravnaval 18. kršitev človekovih pravic v zadevi Franc KANGLER. Pri postopkih v zadevi Franc KANGLER, ki se vodijo na Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru, prihaja do hujših kršitev človekovih pravic ter kršitev ZKP in drugih predpisov. Izpostaviti želimo predvsem kršitve tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist). V Odboru 2015 smo zgroženi in globoko presenečeni nad sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, št. zadeve: X Kpr 10885/2013, katerega je izdala preiskovalna sodnica Alenka Topalovič, dne 5. 4. 2017. Iz sklepa na 11 strani je moč sklepati, da je prišlo do hujših kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin obdolženemu Francu Kanglerju, saj je preiskovalna sodnica v obrazložitev zapisala, da policija ni delala prepisov pogovorov, temveč je dne 12. 4. 2011, priložila zabeležke prisluhov. Kako lahko preiskovalna sodnica nekaj trdi, v kar tudi sama ni prepričana, kar je še en dokaz več, da gre za politični obračun s strani navedene preiskovalne sodnice, saj bi morala v skladu z določbami ZKP in drugimi predpisi ravnati zakonito, vestno, predvsem pa pošteno. Iz tega sklepa lahko ugotovimo, da je preiskovalna sodnica zavestno branila mariborsko tožilstvo in policijo ter nepošteno odločila, da v konkretnem primeru, kljub temu, da je v spisu večje število prepisov pogovorov, ki jih je opravila policija, le ta trdila da gre za zabeležke prisluhov in češ da se le ti pogosto imenujejo tudi prepisi. Kako lahko to trdi, če pa tudi iz dokumenta mariborskega tožilstva z  dne 10. 2. 2011, katerega je podpisal takratni vodja Drago Šketa, jasno razbrati, da je šlo za uničenje pomembnih prepisov pogovorov z delovnim imenom KRAP-1. V konkretni zadevi je sodnica Alenka Topalovič ravnala pristransko, nepošteno, nekorektno in predvsem nezakonito, v veliko škodo obdolžencu, saj je iz priloženega prepisa pogovora med VRAN – MERJASEC razbrati, da gre za dobesedni prepis pogovora, do vejice natančno in nikakor ne za zabeležke. Kdo je tisti, ki lahko trdi, da je ta daljši pogovor, ki je do potankosti dobesedno prepisan, zabeležka? Preiskovalna sodnica pri svojem delu ni upoštevala oziroma spoštovala odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 24. 3. 2017, U-I-246/14-20, kjer v 27. točki navedene odločbe jasno piše: »Pri tem je treba še omeniti, da tretji odstavek 153. Člena ZKP določa, da sme izdelavo prepisa posnetkov telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja odrediti le organ, ki je odredil konkretni ukrep (ne pa tisti, ki ga je izvajal ali nadzoroval)«. V zadnjem času smo priča hujšemu političnemu obračunavanju s strani nekaterih posameznih sodnikov v Mariboru, v zadevi Franc Kangler in kljub temu, da Odbor 2015 korektno in spoštljivo, kot civilna družba obvešča strokovne organe in strokovno javnost, le ti nadaljujejo s kršitvami človekovih pravic zoper Franca Kanglerja. Iz tega razloga smo se v Odboru 2015 odločili, da bo zaradi zgoraj navedenega pričeli organizirati shode pred mariborskim Višjim ter Okrožnim sodiščem. Pozivamo predsednika Vrhovnega sodišča, da v skladu z nekaterimi predpisi odredi nadzor nad navedeno preiskovalno sodnico, predvsem pa pričakujemo, da bo predsednik Višjega sodišča v Mariboru, g. Pliberšek, v skladu s pooblastili opravil interni nadzor nad poslovanjem z nekaterimi dokumenti iz spisa PP1 / 2009. Prav tako pozivamo komisijo DZ RS KNOVS, da nemudoma skliče sejo komisije in navedeno problematiko, glede na to, da gre za prepise prisluhov (brez odredbe preiskovalnega sodnika) obravnava.   ZA človekove pravice!                                                             Predsednik Odbora 2015                                                                   Željko VOGRIN Priloge:        -          fotokopija 1. in 11. strani Sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, z dne 5. 4. 2017        -          dokument ODT Maribor z dne 10. 2. 2011        -          prepis pogovora VRAN - MERJASEC Poslano:        -          predsednik države RS, Vlada RS, DZ RS, DS RS, ambasade v RS, Varuh človekovih pravic RS, Slovensko sodniško društvo, Sodni svet RS, vsa sodišča v RS, pravne fakultete, odvetniki RS, Informacijski pooblaščenec, mediji 

preberi več

Sociopati in psihopati - II. del

6.06.2017

Tale tekst je nehavaležno pisati, ker se profiliranje psihopatov in sociopatov ne da speljati tako kot so si doslej mnogi pisci/teoretiki/raziskovalci zamišljali. Preveč individualnih razlik je med ljudmi – tudi na področju psihopatije. Prevod in priredba spodnjega teksta (»linka«), torej strokovno razmišljanja ameriškega psihologa in kriminologa Soctta Bonna je zame popolnoma neuporabno in spodletelo koncipirano: http://www.renton.si/psihopat-in-sociopat-kaksna-je-razlika/ V vsej tej konceptualni zablodi si bom seveda pomagal s psihoanalizo (v propedevtičnem smislu), ki jo Scott Bonn očitno ne obvlada oz. ne razume – če bi jo, bi pisal/govoril popolnoma drugače. Obvladati psihoanalizo ne pomeni znati »zdraviti z besedo« – vsaj zame ne. Psihoanaliza je (zame) v osnovi in predvsem miselni koncept (s katerim lahko razumemo delovanje psihe in družbe – psihoanaliza, kot izraz, v mojem pojmovanju ni psihoterapevtska metoda). Zato se ravno skozi psihoanalizo da idealno razpravljati, kakšna je razlika med psihopati in sociopati. Tudi o feminizmu ali Islamu (ali kakšni drugi verski blaznosti) je mogoče govoriti kot o psihopatski ideologiji (v primeru Islama gre za religiozno velenco/obeležje – o feminizmu pa bom govoril v III. delu). Jedro sociopatije – in to je tisto, kar povprečni strokovnjaki (ala Scott Bonn) ne vedo – predstavljajo simbolni procesi. Če pristajamo na Lacanovo tezo o »realno realni« stvarnosti, ki je nezavedna in simbolna – Freud je rekel »primarna« – potem moramo reči, da je sociopat tisti, ki v svojem nezavednem svoje simbolne procese poveže z družbo. Klasični psihopati imajo svoja simbolna zastopstva osredotočena na svojo ožjo okolici, morda tudi na (nemoteče, vendar čudne/čudaške) hobije, tudi poklice, v katerih lahko sicer (za)blestijo. Psihopati so torej nagnjeni k določenim/specifičnim poklicem ali/in hobijem (interesom) (ki imajo seveda svoje simbolno obeležje). Sociopati pa imajo v jedru svojih simbolnih procesov elemente družbe (socio = družba). V družbo hočejo na vsak način intervenirati saj imajo navadno še narcistično (mejno) osebnostno motnjo, katere temeljni atribut je hlepenje/želja po »javnem aplavzu«; javno priznanje predstavlja narcistično gratifikacijo/zahvalo. Narcistična patologija se v etiološkem smislu naseli v otrokovo psiho v falični fazi psihoseksualnega razvoja, kamor gravitira tudi »Ojdip«. Vendar je tudi postojdipalno obdobje zelo pomembno za razvoj narcistične patologije. Oralna in analna faza sta navadno vzrok čisto druge psihične oz. osebnostne/karakterne »patije«, kot je značilna za falično fazo, ki ima v svojem strukturnem nedrju »Ojdipa« in kastracijo. T. i. fiksacija bodisi na oralni ali analni fazi s psihopatijo o kateri je tukaj govora, (načeloma) nima veze. Ja pa mogoče, da pri določenih psihopatih in sociopatih vendarle zaznati tudi elemente oralne in analne fiksacije. Ampak oralne in analne anomalije so pri psihopatih in sociopatih prej posledica tega, da ista mati (in odsotni oče) staršuje(ta) v vseh treh fazah psihoseksualnega razvoja; mati je tista, ki je (ob očetu) bodočemu psihopatu zagodla predvsem v falični/ojdipalni/kastracijski fazi. Psihopat torej ne nastane v oralni fazi, niti v analni, pač pa v falični fazi (in zgodnjem postojdipalnem obdobju), kljub temu, da imajo določeni psihopati in sociopati v svojem repertoarju patosa tudi oralne in analne anomalije (sadizem, skopuštvo, trma ...). Glede na to, da imajo domala vsi psihopati predvsem »ojdipalne motnje«, pomeni, da se v njihovi simbolnih zastopstvih pojavljajo starši (predvsem mati), včasih tudi (mnogi) pomembni »drugi«, ki so se pojavljali v otrokovem otroštvu (do 6. ali celo 8. leta starosti). Sociopati pa navadno simbolno vrnjeno mamo zaznavajo v družbenih inštitucijah, simbolno vrnjeni (transferirani) oče pa ima tudi neka libidinalno/energetsko (hiper)investirana zastopstva. Oče je pri sociopatih nasploh pomemben, ampak na drug način kot mama – tudi zato, ker bi oče (kot preteči kastrator) moral predstavljati jedro/temelj(e) Nadjaza (skozi »Ojdipa« in kastracijo), kar pa se pri psihopatu in sociopati ne zgodi. Mama »nesociopatskega psihopata« ima v očeh malega dečka drugačno libidinalno vlogo kot pri »(psihopatskem) sociopatu«. Sociopat ima v svoji psihični realnosti (za razliko od klasičnega »nesociopatskega psihopata«) iluzijo – rekli ji bomo »poveličave blodnje« – o svojem družbenem poslanstvu (in svoji neobhodno potrebni družbeni vlogi). Sociopati v svojih manifestnih/zavestnih gledanjih (samozaznavi) na svojo družbeno vlogo navadno »rešujejo« državo, družbo, svet, in edino oni so – sami sebi se zdijo – poklicani, da to svoje družbeno poslanstvo speljejo (tako namreč intrapsihično čutijo). Na podoben način so nekoč hoteli zaščititi/rešiti mamo – to so si kot otroci močno želeli. Navadno je torej pri sociopatu država (in družba) tista, ki ima simbolno zastopstvo infantilno doživete mame. Simbol mame je lahko tudi podjetje, ali politična stranka, morda celo ideja/ideologija, politični sistem, športni klub ... Očeta pri sociopatu v ojdipalnim obdobju ni bilo prisotnega – na podoben način kot pri nesociopatskem psihopatu (ni ga bilo v smislu fizične prisotnosti, ali pa je bil zgolj simbolno kastriran in ni opravil svojega ojdipalnega poslanstva v obliki kastracijske pretnje). Klasičen (nesociopatski) psihopat – npr. kakšen serijski morilcec (Silvo Plut, Metod Trobec, Ed Kemper, Wayne Gacy, Ed Gein, Andrej Čikatilo, Ted Budy, Albert Fish, Richard Ramirez …) – svojo potlačeno jezo do mame kanalizira ne ženske na sadističen način (ker je nekoč mamo sovražil). Sociopat pa navadno mamo bolj ali manj ljubi (sovraži – bolje rečeno: jezi se nanjo – le občasno, pa še to morda le na svojevrsten način) – ker ni (njemu libidinalno »opozicijskega«) očeta, navadno sovraži vso »tujost«, vključno z materinimi ljubimci, ki mu »odtujuje(jo)« ljubljeno mamo. Sociopatova patologija se strukturira okrog simbola mame, vendar ima pogosto svoje simbolno zastopstvo tudi omenjena »tujost« oz. tujci, ki razdirajo duo-harmonijo med sinom in materjo (včasih je izvor patosa lahko tudi »preveč slab« oče). Sociopat potem svojo patologijo simbolno organizira v povezavi z mamo in to prvo »tujostjo« (navadno so tu materini ljubimci ali morda osovraženi očim), ki mu je kradla/odtujevala mamico. Sociopatove poveličave narcistične blodnje navadno vzklijejo na krilih »veličastne«/posesivne materine ljubezni, ki pa je pogosto lahko (le) pogojna – torej: mama ljubi svojega sina, le, če je priden, dober, odličen, če ji nosi trofeje. Narcistična osebnostna paradigma se tako pri sinu naseli v jedro/»BIOS« duševnosti – očeta pa v tej libidinalno-ojdipalni paradigmi ni prisotnega na tak način, kot bi bilo – po Freud – (ojdipano) prav in normalno. Če otrok ne prejema materine ljubezni na ustrezen način – če je otrok (mislimo na dečka) v kakšni inštituciji, ali reji , ali če je ponesrečeno posvojen – so njegovi libidinalni procesi specifični. Svojo psihično brazgotino, ki jo zgradi na primanjkljaju občutenja ljubljenosti, lahko nadgradi ravno v obliki kakšne sociopatije, vendar le v primeru, kadar so bili »vhodni (infantilni) dražljaji« iz libidinalne okolice takšni, da so v otrokovi psihični realnosti zapustili negativen miselni odtis, kar v odraslosti spontana privede do »poiskanja« (v okolici oz. v družbi) ustrezna, torej kompatibilna simbola zastopstva – takšna, da človek postane negativno/delikventsko vpet v družbo, posledično (zaradi ponesrečenega vpliva otroštva) pa tudi sociopat. Narcistični sociopat družbo dobesedno rabi; rabi javno priznanje, publiciteto, aplavz, soj žarometov, kamero, narcistično gratifikacijo – zato, da se zdravi, da lahko preživi. Navadno pa mu (zelo) prija še (falična) moč in oblast, ki jo v svojem družbene poslanstvu (sekundarno) pridobi. Za kaj se takšen sociopat manifestno zavzema, v resnici ni pomembno – ker: sociopati na maifestnem nivoju najdejo raznorazne (fasadne) vzroke, ki jih kot krinka/fasada trosijo naokoli in tako (za)slepijo sebe in druge. Bistvo in jedro sociopatovega družbenega poslanstva pa je povsem drugo – razbrati ga moramo po logiki simbolne strukture stvarnosti, seveda (vselej) v povezavi z nezavednim (potlačitvami) oz. z otroštvom. Narava psihopatovih osebnostnih/psihičnih specifik je navadno (v jedru) vezana na spolno frustracijo. Zato psihopati – ves čas so na teoretskem nakovalu moški (III. del bo namenjen psihopatkam in sociopatkam) – prakticirajo tudi specifične spolne prakse (kar je seveda skrito v intimi, za štirimi stenami – javnost ne ve za tovrstne eksces oz. perverzije). Sociopatovo spolno življenje je zaznamovano iz podobnih infantilnih temeljev, le da se pri sociopatu aktivirajo določeni obrambni mehanizmi – s sublimacijo na čelu – in svojo izhodiščno libidinalno oz. seksualno frustracijo prekanalizira v/na družbo. Sociopati so lahko, ali aseksualni ali hiperseksualni (znane so verske sekte s spolno pobesnelimi in neukrotljivimi guruji) – spet odvisno od vloge matere (in vloge očeta in/oz. pomembnih moških likov) v ojdipalnem obdobju, torej glede na dogodke, ki so se zgodili v obdobju formiranja jedra (poznejše) spolne želje/pohote (v mislih imamo predvsem obdobje in način soočenje z razlikami v anatomiji spolnih organov). Specifika psihopatove in sociopatove manifestne spolne želje je t. r. spremljajoča nujnost, ki ne izvisi zato, ker je (moška) spolna želja v osnovi vezana na mamo, sekundarno oz. posledično in spremljajoče pa tudi na očeta (ter anatomijo genitalij, torej fenomen kastracije). In če/ker očeta ni, ni ne pravega Nadjaza, niti spolna želja ni običajna – in (moška) spona želja se v odraslosti (posledično) popačeno obnaša. V paketu »Ojdipa« pač dobimo marsikaj – od spolne identitete, spolne želje, moralne razsodnosti (Nadjaza), do tabuja incesta. T. r. vse je odvisno od (ne)pravilnega »Ojdipa« in seveda tudi karakterja in intenzitete te ojdipalne nepravilnost. Zato je mogoče in psihopate in sociopate rangirati glede na moč/intenzivnost psihopatije. Človeško zlo/hudobijo (psihopatijo) je pač mogoče rangirati. Nepravilen »Ojdip« je lahko »iznakažen« na različne načine in v različne smeri (in je tudi različno libidinalno investiran). Falično mamo, ki vendarle (kot »emancipirana«) pomaga formirati (vsaj) ogrodje Nadjaza (v primeru, da očeta ni oz. je le-ta simbolno kastriran), lahko otrok, torej deček, (zaradi faličnosti) (za)črti, kar sočasno vpliva tudi na temelje spolne želje oz. pohote, ki se bo šele rodila in se razvila v in po puberteti. Marsikakšen sociopat ima (načeloma) rad svojo mamo in (načeloma) mu prav ona nudi tisto ljubezen iz katere v odraslosti razvije svoje poveličave in neokrnjene blodnje. Ker očeta, ki bi mu postavil meje, ni, takega sociopata t. r. nič ne zadržuje pri njegovi psihopatski intervenciji v družbo. Nima ne Nadjaza, ne intrapsihičnega Boga – ker pač nima očeta; ima le ljubečo mamo, morda celo pogojno ljubečo, ki je kriva za razvoj patološkega narcizma ali kakšne histronične osebnostne motnje (ki je sicer derivat narcizma). PS: Sledil bo še III. del - o ženskih psihopatkah in sociopatkah.

preberi več

Do ponedeljka 05.06. smo zbrali 17.200 podpisov. Potrebujemo jih še cca. 23.000!

6.06.2017

Potrebujemo vašo pomoč.   Spoštovani! Do ponedeljka smo zbrali skoraj 17.200 podpisov. S tem tempom nam bo težko uspelo zbrati potrebno število 40.000 podpisov. Če se strinjate, da je treba ustaviti ponovno krajo slovenskega davkoplačevalca, vas prosimo da odidete na najbližjo upravno enoto ne glede na to, kje se nahajate.  Z 19.05. smo pričeli z zbiranjem 40.000 podpisov za referendumsko zahtevo proti Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge 2tir, sprejet v DZ. Izpolnjen obrazec si natisnite, izpolnite in odnesite na UE, ki vam ga bo potrdila. S seboj imejte osebni dokument. Po potrditvi obrazca z žigom in podpisom uradnika, ga pošljite na naslov: Vili Kovačič, Na Straški vrh 26, 1000 Ljubljana ali na REFERENDUM DRUGI TIR, P.P. 122, 1000 Ljubljana klikni na obrazec: Slovenski Madžarski Italijanski Spoštovane državljanke in državljani !   Prišel je čas, ko ni več časa. Čas ko si je treba vzeti čas, premagati udobje in se odpraviti podpisovat zahtevo za referendum. Za referendum na katerem bomo zmagali ! Iskrena Vam hvala za organiziranje in pomoč ljudem pri tem. Ko zmagamo na referendumu, bo to pomenilo konec podpisovanja na sedanji, sramotni in do državljanov ponižujoč in diskriminatoren način. Ta referendum je plebiscit proti kraji davkoplačevalskega denarja in razbijanje mita o tem, da se nič ne da narediti. Leta 1990 smo s  plebiscitom omogočili nastanek  lastne države, zdaj gre za  to, da to državo osvobodimo pijavk in da  iz politike izločimo koristolovce – ter različne kaviar demokrate in kaviar levičarje, ki leporečijo o napredku zato, da se ne bi nič spremenilo. Izkoristimo ta košček demokratičnega pritiska, ki nam je po letu 2013 še ostal za to, da uveljavimo prepričanje, da je država zaradi ljudi in ne ljudje zaradi države.  Državljanke in državljani, ponavljam za Ivanom Cankarjem v Hlapcih:  »NAROD SI  BO PISAL SODBO SAM, NE FRAK MU JE NE BO IN NE TALAR« Uresničimo ta program, uresničimo to željo po boljši državi. Vzemimo si čas in žrtvujmo napor, pojdimo na upravno enoto da dosežemo cilj 50.000 podpisov (10.000 več kot je potrebno) in s tem konec nomenklature in stricev, ki tako nasilno in z vsemi sredstvi  ter obenem tako ihtavo neumno forsirajo brezglavo zapravljanje davkoplačevaskega denarja. Vladni 2 tir je zlagani plenilski projekt. Mi nismo proti drugemu tiru, smo za drugačen tir - za dvojni tir za pošteno ceno, tir ki bo zgrajen bistveno hitreje kot načrtuje vlada in ki bo   v ta košček Slovenije, slovenske Istre in Kraškega roba povrnil mir in lepoto narave vsem njenim prebivalcem in turistom. Drage državljanke in državljani, pojdite še zadnjič do upravne enote, storite to zaradi sebe in boljšega življenja nas, naših otrok in naših vnukov. Hvala vam za podpis, hvala vam za vekomaj !    Vili Kovačič, državljan K.   DavkoPlacevalciSeNeDamo 

preberi več

Sexy women

6.06.2017

How sexy she is, from 1 to 10? :)

preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

5.04.2018

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

21.03.2018

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

preberi več

Izjava za javnost

5.12.2017

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

5.12.2017

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

preberi več

Turizem

Serija okvirjev za slike na slovensko-avstrijski meji - galerija na meji

20.05.2018

Galerija na meji / Grenzlandgalerie   … je poskus hoje po nevidni črti… je eksperiment v uokvirjanju neotipljivega… je zvočno popotovanje skozi stoletje obmejnih zgodb Po avtobusu duhov, ki je obiskovalce popeljal na nenavadno potovanje preko Strmega sedla, se LJUD ponovno odpravlja na iskanje mejnih duhov, tokrat na Štajersko. V gričevnati pokrajini na slovensko-avstrijski meji je postavljena serija okvirjev za slike. Vsaka slika ob tej nevidni črti prikazuje drugačen pogled na pokrajino in pripoveduje drugo zgodbo njene nenavadne preteklosti. V zvočnem sprehodu po galeriji se osebna pričevanja ljudi, ki jim je prečkanje meje spremenilo življenje, in teh, ki so z njo preživeli svoj vsakdan, prepletajo z glasbo v esejistično popotovanje, ki je na voljo v obliki avdio vodiča v slovenščini in nemščini. Projekt okvirji na meji je pripravila skupina z imenom LJUD. LJUD je skupina ustvarjalcev, ki v gledališču in sorodnih medijih prepoznavajo potencialen prostor soustvarjanja in nadgradnje lastnih idej. Ustvarjalce druži vera v »živo«umetnost, ki je v neposrednem stiku z gledalcem. Pri oblikovanju gledališkega dogodka se vedno znova osredotočajo na različne oblike interakcije gledalcev z nastopajočimi in tako vzpostavljajo gledališče kot igro, kot ritual, kot dogodek socialnega združevanja. Zanima jih delo v javnih urbanih prostorih, eklektično združevanje žanrov, tehnik in stilov; veliko pozornosti posvečajo razmisleku o namenu in socialni umeščenosti svojega delovanja. Avtorsko skupino oz. kolektiv razumejo kot edinega pravega ustvarjalca gledališkega »gesamtkunstwerka«. V preteklosti so delovali pod okriljem različnih društev ininštitucij, od leta 2006 pa so se tudi formalno povezali v samostojno produkcijsko skupino KUD Ljud.

preberi več

5 razlogov zakaj dopust preživeti v Sloveniji

19.05.2018

Vreme je te dni sicer nestanovitno, vendar nam kljub temu misli uhajajo k vprašanju: »Kam na dopust?« Nekateri si vzamemo več krajših dopustniških dni, drugi pa gredo na dopust za dlje časa. Velika večina Slovencev še vedno hodi na dopust v tujino, ker menijo, da doma že vse poznajo in da kaj dosti ni za doživeti ali izkusiti. Pa je temu res tako? Je čez mejo ali »lužo« res vse bolje? Vedno znova se mi dogaja, da so Slovenci na izletih vedno presenečeni, koliko novega so izvedeli o nekem kraju ali znamenitosti, o katerem so predhodno menili, da že vse vedo. Ste pripravljeni, da to poletje tudi vi odkrivate lepote in danosti ter predvsem gostoljubnost slovenske ponudbe? Z družino imamo vsaj enkrat mesečno izlet v različne kraje po Sloveniji in tudi dopust vsaj en teden običajno preživimo na slovenskem podeželju (čeprav tudi sami izhajamo iz podeželja). V nadaljevanju vam opišem, zakaj se mi tako odločimo. 1.      Na cesti ni gneče in zastojev Ob glavnih počitnicah in praznikih se vedno odločimo za manj znane kraje, ki pa ponujajo prav posebno sprostitev, igro za naše otroke in odlična kulinarična doživetja. Slovensko podeželje je čudovito izhodišče za pohode po neokrnjeni naravi in kulinarična razvajanja ob lokalno pridelani hrani. Kar je pri tem še posebej privlačno je to, da se po cestah, ki vodijo do manj znanih krajev, večino časa vozimo sami ali pa je prometa prav zares zelo malo. Med vožnjo tako lahko občudujemo vse lepote in se ustavimo kadarkoli želimo, če otroka potrebujeta odmor ali zato, da imamo piknik v naravi, da stopimo v bližnji potoček ali da naredimo zabavno fotografijo za spomin. Na tak način vožnja mine hitro in vsi smo dobre volje za nove dogodivščine. 2.      Bogata ponudba za še tako zahtevne Ker želijo ponudniki turističnih storitev privabiti in zadovoljiti tuje goste, na letni ravni izboljšujejo ponudbo in jo bogatijo. Vse več ponudnikov se odloča za programe, ki temeljijo na ohranjanju narave. Prav zato imamo tudi domači gosti možnost izbire med pestro ponudbo in cenovno dostopnostjo. V posamezni regiji lahko izbirate med luksuznimi hoteli, turističnimi kmetijami zwellness ponudbo, bivaki v naravi, med različnimi doživljajskimi zgodbami posameznih krajev in tradicije. Sami vedno izberemo skupek ponudb, tako da je za vsakega člana nekaj posebnega. Vedno se odločimo za nastanitev, ki se nahaja na podeželju in ima v svojih kapacitetah igrala in bazene, ali pa da so ti v neposredni bližini. Poleg tega poskrbimo, da si zagotovimo kulinarična doživetja, ki so oddaljena največ 30km. Seveda se predhodno vedno najavimo in povemo svoje želje. Vedno si vzamemo vsaj en dan časa za krajši krožni pohod po bližnji okolici in če je mogoče izberemo pot, da je blizu reka, slap, jezero ali vsaj potoček. Ostale dni si ogledamo vse zanimivosti, včasih si vzamemo čas tudi za posebna doživetja (npr. vožnjo s kočijo). Sem veliko naštela, kajne? Ravno v tem je čar ponudbe v Sloveniji - vse je na dosegu. Za opisani paket si običajno vzamemo štiri dni časa. Izhajamo iz dejstva, da morajo imeti otroci dovolj časa za spanje in igro. Za mami je pomembno, da se lahko sprosti, oči pa je največji gurman v družini. Ob tem je najbolj pomembno, da se ob vrnitvi domov vsak od nas čuti, da je doživel, kar si je želel. 3.      Vrhunska ponudba podeželja Včasih je veljalo, da so tisti na kmetijah manj premožni in da gre razvoj na podeželju počasneje. Če si vzamete samo en dan časa, lahko ugotovite, da je to daleč od resnice. Danes turistične kmetije na podeželju ponujajo vse, kar nekdo potrebuje za počitek, razvajanje, kulinarično doživetje ob lokalno pridelani hrani, rekreacijo in osebnostno rast. Velika večina turističnih kmetij ima poleg klasične ponudbe še različna športna igrišča, bazen, izposojo koles, čolnov ali pa vas povabijo na različne delavnice, ki jih organizirajo v sklopu svoje kmetije. Kar je najlepše, da so lastniki izredno gostoljubni in prežeti s pozitivno energijo, ki jo po mestih kronično primanjkuje. 4.      Inovativni zeleni turizem Slovenija je razglašena in prepoznana kot ena najbolj zelenih in trajnostno naravnanih držav. Gost ima na vsakem koraku možnosti, da se lahko umakne v skrite, neokrnjene kotičke ali pa izbere bolj zabavno dogajanje. Slovenija ponuja obilo vodnih doživetij, pohodništva in kolesarskih poti. V enem tednu si tako lahko omogočimo vzpon na čudovit vrh, plavamo v jezeru ali naravnem bazenu, doživimo tradicijo nekega kraja, se razvajamo v kulinaričnem potepanju in za konec obiščemo še enega čudovitih slapov ali pa se podamo v eno od skrivnostih jam. 5.      Podprimo slovensko Za konec bi dodala le še to, da je pametno, če ne že prav, da podpremo slovensko ponudbo in vse, ki skrbijo, da lahko zdravo jemo, da se ohranjajo slovenske naravne lepote,kulturna krajina in dediščina, na dolgi rok pa na ta način tudi prispevamo k izboljšanju lokalne infrastrukture, ki jo tudi sami uporabljamo. Poleg tega, da si lahko podarite pravi sprostitveni dopust, veliko novega doživite, se kot gosti počutite dobrodošli in zaželeni, je to odlična priložnost za osebno rast in krepitev odnosov. Želim si, da bi si lahko vsak izmed vas privoščil in dovolil vsaj nekaj dni dopusta, bodisi v Sloveniji ali kjerkoli drugje. Za ideje kam na potep po Sloveniji, pa lahko obiščete spletno stran https://www.veseladozivetja.si/   Tanja Vesel  

preberi več

Festival solzic 2018 vabi na Koroško

18.05.2018

Na Koriškem bodo izvedli festival solzic 2018 Festival solzic je kulturno – turistična prireditev, ki gradi na dediščini besede (Prežihova črtica Solzice) in okoli nje niza vso bogastvo ljudskega izročila, narave, zgodb, kulinarike in doživetij. Program festivala   FESTIVAL SOLZIC, 18. in 19. maj 2018 Ravne na Koroškem, Strojna, Kotlje in Pekel Kulturno-turistična prireditev s standardnimi zgodbami: Petek, 18. maja STROJNA: LIKOVNI (sodeluje Kulturno društvo koroških likovnikov) in LITERARNI TABOR (sodelujejo učenci šol iz avstrijske in slovenske Koroške ter Kulturno društvo literatov Mežiške doline in Literarno kulturno društvo Beseda iz Dravograda) OTVORITEV FESTIVALA, Strojna, ob 18. uri. Kulturni program z domačimi in tujimi gosti. Na prizorišče bo z avtobusne postaje Ravne na Koroškem ob 17. uri odpeljal poseben avtobus.   Sobota, 19. maja KOTLJE: KOTL'JADA: od 9. do 14. ure; kuhanje koroške enolončnice (bogate nagrade). KOROŠKA TRŽNICA: od 9. do 17. ure; umetniška obrt, ustvarjalci vseh vrst, društva ... KULTURNI PERPETUUM MOBILE: od 10. do 17. ure; pesem, glasba, ples, folklora, ... MILENIJSKA FOTOGRAFIJA: Hrvatov travnik, režirana fotografija, posneta iz zraka. Obiskovalce prosimo, da oblečejo belo obleko oz. majice, saj bodo sooblikovali cvetove belih solzic. POZDRAV IZ PEKLA: Obisk Pekla ob 11. in 14. uri z vodičem, odhod od Solzice velikanke v Kotljah. Poseben dodatek – peklenska kulinarika: hudičeva slina, veliki in mali grehi, peklenski namaz, luciferjeva slina. Skupine lahko kadar koli naroče poseben obisk Pekla! Na tel. št. 041 759 490.   POSEBNOSTI FESTIVALA SOLZIC 2018: Na Strojni bo izvedena zadnja skladba velikega SLAVKA AVSENIKA, ki jo je mojster narodne glasbe in muzikaličnega opisa življenja v Sloveniji napisal posebej za Festival solzic in nosi naslov »Pozdrav Koroški«. V Kotljah se bo s svojim Festivalom alpskega cvetja predstavil ZAVOD ZA TURIZEM BOHINJ; gre za oblikovanje novega turističnega produkta: »Cvetlični festivali Slovenije«. Predstavili se bodo s kulturnim programom in predstavitvijo Festivala alpskega cvetja ter stojnico, ob kateri bo stala tudi maketa Aljaževega stolpa v naravni velikosti. Letos je namreč 240-letnica Triglava. Več informacij na https://www.festivalsolzic.si/

preberi več

Sprehodite ali kolesarite se med jablanami na Jabolčni poti v Selnici ob Dravi

11.05.2018

Najlepša doživljanja dopustov ter/ali/in počitnic so spontana. Zjutraj sem se odločil, da na terenu doživim v živo butično zeleno učno destinacijo JABOLČNA POT (občina Selnica ob Dravi).   Vse je enkrat prvič. Za prvič sem šel s kolesom iz Ruš do Fale. Vstopna točka se imenuje Grahor, to je nekdaj slavna obcestna furmanska in popotniška gostilna na levi strani v smeri proti Dravogradu, ter se nahaja 1km pred tehničnem muzejem na HE FALA. Nemogoče je zgrešiti.   Priznati moram, da je vstopna točka ter vsa pot tako zgledno urejena turistična informacijska in počitniška destinacija kot le redko kje srečamo na našem koncu zelene butične destinacije Ruše. Čestitke! Tako sem kolesaril malo po makadamu, nekaj po asfaltu in zoper po makadamskih poteh do Ruškega mostu na reki Drava. Pot je dolga 4.750 metrov, leži na sami ravnini ter tako primerna za vsakogar, posebno pa za ljudi kateri uživajo v potepanju po polžje po zelenih butičnih destinacijah.   Ni me sram razkriti nevednosti o čudežnem sadežu jabolki, čeprav redno vsako jutro poskrbim za eno jabolko pojedine na račun zdravja. Na vseh napisanih tablah je dojemljivo oznanjena veličina jabolk kot tudi medu. Doživljanje je pristno, mudi pa se popotniku naj ne. Svež zrak, močni sončni žarki, absolutna tišina, tu in tam kakšna čreda domačih živali, pa pogledi na lovsko prežo, travnike, sadovnjake in njive, soočenja z kmetijsko mehanizacijo, saj opravljajo redna tekoča dela po sadovnjakih. Tako lahko opazujemo Ruško Pohorje ter v daljavi Mariborsko kot tudi pogled na Lovrenški del. Naenkrat se znajdemo pred velikim gospodarskim objektom, to je hladilnica, kjer lahko kupimo domača jabolka po industrijski ceni, to pa je res poceni!   Za sladek napoj pa poskrbi finalni del, to je 500 metrov urejen spust proti reki Dravi, kjer se pot tudi zaključi na regionalni cesti Selnica-Ruše. Nato pa krenemo urno čez Ruški Dravski most, kateri se trese pod težo tovornjakov in upam le, da ne bo klonil pred obnovo oziroma postavitvijo novega, ob katerem bo tudi prostorno mesto za kolesarstvo.   S pomočjo financiranja iz projekta Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja “Evropa investira v podeželje” so Lokalna akcijska skupina LAS Jabolko, Občina Selnica ob Dravi, KGZS Zavod Maribor in TD Selnica ob Dravi leta 2013 uredili sadjarsko učno pot za kolesarje in pohodnike dolžine ca. 4,5 km. Sprehod in kolesarjenje po Jabolčni poti je primerno za družinske izlete, skupine in posameznik, saj pot teče po ravninskem polju in ne zahteva fizičnega napora. Na poti sprehajalci in kolesarji spoznavajo  lokalne ponudnike (sadjarje, kozjerejo, drvarje…). Če se najavijo vnaprej, pa se lahko dogovorijo za degustacijo lokalnih izdelkov, ogled obdelave ovčje volne pri Sovenu, ogled Tehniškega muzeja HE Fala, ki je leta 2014 prejel nagrado Naša Slovenija za varovanje tehniške dediščine ali pa spoznavajo lokalne kulinarične  dobrote, kot je loparošnica. Več informacij o selniški jabolčni poti najdete na http://tdselnica.si/jabolcna-pot-sadjarska-ucna-pot-za-kolesarje-in-pohodnike/. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7  

preberi več

Novogradnja dela dravske kolesarske poti Ruše-Maribor je v polnem teku

9.05.2018

Iz firbca sem se po jutranji hoji v nedeljo 6.5.2018 podal na potepanje po novogradnji kolesarske poti Ruše-Maribor, katera je pomemben del mednarodne kolesarske poti Avstrija-Hrvaška. Projekt Dravska kolesarska pot - Drava Bike dobiva iz dneva v dan novo podobo. Kolesarska pot poteka ob železniški progi Beljak-Maribor, stari večstoletni avstrijski naložbi. Pot praviloma poteka po desni strani Drave, od Dravograda, kjer je postavljen namenski kolesarski most. V Ruše tako lahko vstopimo skozi Puščavo ali na HE Fala ali pa na Ruškem mostu, torej iz smeri Selnica ob Dravi – Maribor, zavoj na Ruše. Nosilec projekta je RRA Koroška d.o.o. - Regionalna razvojna agencija za Koroško in Uroš Rozman Karta nazorno prikazuje investitorja ter izvajalce. Potrebno je javno pohvaliti vse in vsakogar, saj je Drava Bike dobro postavljen ter izvrstno izveden projekt. Partner v projektu je tudi Visit Maribor in neumorne Doris U. Windisch in Karmen Razlag. Daela na trasi proge Ruše-Maribor potekajo intenzivno kar lahko vidite na priloženih slikah. Vodstvo Občina Ruše je sledilo turističnemu trendu, to je aktivnemu in zelenemu turizmu, kateri se kaže v popotništvu in kolesarstvu. S kolesi so tako možna potovanju tudi po javnih prevoznih sredstvih, to je po železnici ter s avtobusnim prevozom. Občina Ruše želi postati 5-zvezdnična butična zelena destinacija, odprta za vse trende popotništva ter prestižnega turizma. Kolesarje ob poti spremljajo ogromne zelene površine, to so obdelana kmetijska polja, gozdovi, železniška proga ter bližina reke Drave. Tudi nevarnosti so, saj je treba v Rušah ob železniškem prehodu pri TDR (Tovarna Dušika Ruše) prečkati regionalno cesto Ruše-Dravograd kot tudi več manjših cest v zaselku Bezena in Bistrica ob Dravi. V kraju Laznica se bo kolesarski prometni povezavi priključila tudi mestna občina Maribor, kar je planirano za leto 2019. Na sama pripravljalna dela ni nobenega zadržka, saj se tempo izgradnje odvija po izvedbenem planu. Fotografije v prilogi prikazujejo nekatere odseke v predelu centralnih Ruš, kot tudi delno pot proti Bezeni ter situacijo na Bistrici ob Dravi. Vsi kolesarji se veselijo nove dravske kolesarske poti in čudovite okolice ter ljudi, ki jih bodo na tej poti srečali. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7

preberi več

3. Drava Festival bo potekal med 11. 5. in 15. 7. 2018

8.05.2018

Drava Festival je zasnovan kot serija samostojnih dogodkov na in ob reki Dravi, ki se bodo zvrstili povečini skoncentrirano med vikendi v časovnem obdobju med mesecem majem in julijem.  3. Drava Festival bo potekal med 11. 5. in 15. 7. 2018. Drava Festival želi reko Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o zdravem in kakovostnem življenjskem okolju, ki ga reka omogoča, ter o pomenu njegovega ohranjanja. Hkrati želi povezati tako posameznike kot ponudnike raznovrstnih storitev ali izdelkov ter s tem spodbuditi sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji.  Drava Festival je zasnovan kot skupek enotno promoviranih izobraževalno-naravovarstvenih ter rekreacijsko-turističnih dogodkov, ki jih organizirajo raznovrstna društva in druge organizacije. Drava Festival koordinira Skupina za Dravo.  V letu 2016 je Skupina za Dravo z več kot 30 organizatorji prireditev izpeljala prvi Drava Festival, ki se ga je udeležilo več tisoč obiskovalcev.  Potekale so izobraževalne delavnice, predavanja in filmske projekcije. Na več lokacijah so potekala splavarjenja in čolnarjenja, tek ter kolesarjenje, območje Lenta v Mariboru je bilo pod sloganom »Lent ljudem« zaprto za promet in je ob številnih prireditvah ponujalo aktivno uživanje na obrežju Drave. Skupina za Dravo je organizirala tudi strokovno delavnico, namenjeno mreženju idej in deležnikov. Festival z vsemi organizatorji in dogodki koordinira Skupina za Dravo v kateri sodelujejo RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, ZRS Bistra Ptuj, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maribor, Zavod RS za varstvo narave - OE MB in Zavod Iskriva. Reka Drava Reka Drava in njene brežine s svojo raznolikostjo, številnimi naravnimi vrednotami in zavarovanimi območji narave ponujajo prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, hkrati pa reka sama predstavlja glavno življenjsko os območja ob Dravi in s tem priložnost za povezovanje prebivalcev ob reki od Dravograda do Središča ob Dravi v Sloveniji. Reka Drava nudi pogoje za razvoj naravi prijaznega turizma in rekreacijskih dejavnosti, hkrati pa omogoča povezovanje za skupen razvoj območja. Več informacij na https://dravafestival.si/

preberi več

Povabilo na izlet - Gozdna učna pot Uršankovo ter pohorske kmetije na Ruškem in adrenalinsko potepanje po kanjonu Lobnica

6.05.2018

Gozdne učne poti so speljane po gozdovih in so namenjene naravoslovnemu izobraževanju: spoznavanju rastlin, živali, gozdarstva, naravnih pojavov in tradicionalnih obrti. Dolge so običajno nekaj kilometrov. Večinoma za hojo niso zahtevne in so namenjene sprehajalcem. Nekaj izjem je, ki zahtevajo večjo izkušenost in telesno pripravljenost. Gozdne učne poti so običajno opremljene z informativnimi tablami, ki vsebujejo različne informacije. Za nekatere gozdne učne poti je mogoče na krajevnih enotah Zavoda za gozdove in lokalnih turističnih organizacijah dobiti letake ali predstavitvene brošure.  V Sloveniji je okoli sto gozdnih in naravoslovnih učnih poti, ki vabijo k obisku. Gozdne učne poti so se v Sloveniji začele pojavljati po letu 1974.  Tokrat vas vabimo na ruško Pohorje. Vas zanima kaj vas tam pričakuje?   Zelo nazoren opis gozdne učne poti Uršankovo je pripravil domačin Milan Robič. Raziskal je vsak kotiček in ga tudi opisal. Opis pa je opremljen z avtorskimi fotografijami.  Gozdno učno pot Uršankovo so naravovarstveni vzpostavili z namenom prenosa znanja med visoko motivirane deležnike raziskovanja zelene butične destinacije Maribor–Pohorje - Ruše. Najdemo jo na  vznožju Ruškega Pohorja, to je do 2 km iz centra Ruš.   Začetek krožne poti se začne pri Mucovi pečini, tam, kjer priteče naravna mineralna voda iz Mucove pečine. Do Mucove pečine se pride skozi center Ruš ter nadaljuje ravno, to je v smeri po Falski cesti. Pri pokopališču lahko zavijemo levo ter nato nadaljujemo vožnjo po Knifičevi ulici cca 600 metrov, ko pridemo v v križišče z Glazerjevo ulico. Lahko pa nadaljujemo mimo pokopališča, ter nato pridemo po 400 metrih v tisto križišče, kjer se edino lahko zavije levo, to je na Glazerjevo ulico ter nato mimo domačije Janka Glazerja, po katerem se v Rušah imenuje tudi OŠ Janka Glazerja ter unikatni turistični dogodek DNEVI JANKA GLAZERJA, ter se nahaja na desni strani poti proti jugu ali Pohorju. Po 500 metrih tak prispemo v finalu po obeh poteh do postavitvenega obeležja zdravi mineralni Pohorski vodi, od koder se povzpnemo 200 metrov do gostišča MUC, kjer se dobijo sveže postrvi, seveda po predhodni rezervaciji. Gostišče trenutno namreč ni redno odprto. Prvi korak je za nami. Ogreli smo telo, nekaj dobrega smo storili za dušo in v tem zmagovalnem duhu bomo koristili pozitivno energijo zmagovalnega okolja. Študijsko izpopolnjevanje/potepanje je primerno za vsakogar.   Le trideset metrov od parkirišča MUC (kjer lahko pustite svoj avto) pa že začnemo raziskovalno ekspedicijo v živo. Na terenu najdemo na desni strani v gozdu ob makadamski cesti markantno obveščevalno tablo na kateri je izrisana celotna trasa učne poti Uršankovo. Pri vsakem drevesu boste naleteli na manjšo informativno tablo na kateri so osnovne strokovne informacije o vrsti dreves, ki so svetovna redkost. Gostoljubje Pohorskih gozdov nudi tudi klopi za počitek, so na razpolago že po 500 metrih hoje. Tukaj so doma tudi gobe in kostanji. Vsega po malem je v izobilju. Ptički žvrgolijo, divjačina ohranja svoje poti, voda naplavi nered, gozdarji in varuhu narave pa vestno in skrbno vzpostavljajo gozdni red. Naše porušeno ravnovesje želimo zdraviti naravno, to je s pristnimi terapijami, kot je hoja v naravi, svež veter. Misli moramo prenoviti. Vedenjske vzorce je treba razstaviti po naravni poti. Dušo pa tako razbremeniti skrbi, ki so nas okupirale.   Po dvajsetih minutah zmerne hoje boste prišli na isto makadamsko cesto, s katere ste pri Mucu zavili desno v gozd in zagrizli v hrib po učni poti, saj ste presekali ovinek oziroma izbrali bližnjico.Učna pot se nadaljuje malo čez cesto ali po cesti desno ter blago navzgor. Čez 600 metrov pa ste na domačiji Uršankovo, to je tisto območje travnikov kjer bo morda nekoč postavljena sedežnica ali bodo celo gondole oziroma vsaj vlečnica ali morebiti vsaj zgrajeno visoko zahtevno turistično ter tekmovalno smučišče Uršank, to je planirana tretja faza podaljška smučišča Pisker II. Med hojo boste okrepili vodstvene kompetence, kot so vodstvene vloge človeka (»jaza«), to je vodje, ki so: opazovalec, spodbujevalec,  povezovalec in vodja. Opazovali boste čudeže narave, spoznali kritične momente in bistvene pojave naravnega okolja, katero se regenerira neodvisno od dnevnega trenda. Telo človeka, to je vodje, se giblje z lastno imaginacijo (sposobnostjo domišljanja, sanjarjenja). Primerjalno z naravo spoznamo kdo, kaj smo. Kdo smo ko odločamo o dejanjih na katera imamo vpliv, kot je varstvo in razvoj okolja.   Pot popotnika vodi po glavni cesti desno v gozd, kjer se nahaja preostali del učne gozdne poti Uršankovo. Spoznali boste veliko dreves. Doživeli boste blaginjo, o kateri niti sanjali niste, saj je v gozdu mir. Tišino prekinejo le naravni prebivalci gozda. Potem sledi kar solidna tura do potoka PISKER, to je tam kjer je širok most. Tik predtem boste naleteli na spominsko obeležje tragično preminulem teritorialcu SV, to je Major Marijan Strehar. Med hojo se rado prikotali kakšno kamenje, kar sprožijo živali, ki se prosto in spretno gibljejo po skalovju na levi strani poti. Gozdna cesta je zgrajena kot prava gozdna avtocesta, široka ter utrjena za težki tovorni promet, to je za vožnje in spravila hlodovine. Borovničevje je na dosegu roke.  Prvenstveno služi tovornemu prometu. Prvo naslednjo kmetijo srečamo šele po 3 km, to je Kanclerjevo. To je kraljestvo, pravo carstvo. Nahaja se levo, sredi travnikov. Nemogoče je zgrešiti. Naslednja kmetija pa je Maroltovo, to je veliko posestvo v Pohorsko tradicijo. Od tukaj pa gremo po cesti mimo kmetije v dolino Lobnice, katero prečkamo po širokem mostu. Radovedni zavijemo levo in po petdesetih metrih se nahajamo na gozdnem letovišču haričev mlin. Potok Lobnica je bil vir energije, tukaj je bilo postavljenih veliko žag »felicijank« ter ogromno mlinov. Preostalo nam je še 7 km do vrnitve v center Ruš. Ko pridemo v zaselek Glažuta se soočimo z dvema mostovoma. Za pešce je vseeno po katerem zavijemo desno, to je  na makadamsko cesto, po kateri pridemo po 1 km do Mucove pečine, to je startne točke (kjer ste pustili svoj avto). Od tukaj se lahko podamo še peš v Ruše po stranski poti POD GOROJ, to je še 2 km hoje. Ker imam kolo na servisu, serviserja pa na dopustu, moram oditi v Ruše nazaj peš. Sicer ga priklenem na ograjo mostu ob Mucovi pečini.   Absorbirali smo tako domačo nalogo, to je načrtovanje, organiziranje, vodenje ter kontroliranje kontrolnih točk pohoda.   Raziskali smo vodstvene spretnosti, to so konceptualne, medosebne, tehnične ter komunikacijske inspiracije. Hoja proti toku vodnemu toku zdravi. Poznavanje sebe samega je primarna sestavina sposobnosti vodenja. Druge so še: intuicija, delitev moči, skladnost vrednot in vizija. Po dopustu-pohodu  se vrnemo polni nove vizije/energije kar je tudi cilj počitnikovanja po polžje. Naučili smo se, da se v poslu in življenju ne mudi. Obvladali smo porušene bariere. Zopet lahko dihamo s polnimi pljuči saj dojamemo kaj smo.   Vas so zamikali pohorski gozdovi in njegove skrivnosti ?   Avtor Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti.   Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7   Seznam gozdnih učnih poti najdete na https://www.gozd-les.com/obisk-gozda/gozdne-ucne-poti   Poleg gozdnih učnih poti pa poznamo še naravoslovne učne poti.   Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno. Najprej so se pojavile gozdne učne poti, ki so nastale v industrijskih državah zahodne Evrope, v Sloveniji pa so se začele pojavljati po letu 1974. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o geoloških, živalskih in rastlinskih zanimivostih. Po evidenci Zavoda za gozdove Slovenije je v Sloveniji 91 poti, ki so uvrščene med učne poti z gozdno tematiko. ZGS upravlja 47 poti in soupravlja 6 poti.    

preberi več

Zmaj vseh zmajev - razstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta

3.05.2018

Na ljubjanskem gradu si lahko od 26.4.2018 do 18.11.2018 ogledate razstavo Zmaj vseh zmajevRazstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta Zmaji so zvesti spremljevalci človeške civilizacije. Nobeno zgodovinsko obdobje ni minilo brez njih. Tudi zdaj so med nami in sledili nam bodo vse do zadnjega diha človeštva. Čeprav jih ne vidimo, so ves čas nekje blizu, nikoli nas ne zapustijo, saj nas z njimi neprestano povezuje nevidna, čarobna energija, ki se dotika oddaljenih kotičkov naše podzavesti, v katerih so shranjeni spomini iz pradavnine. To je spomin naših prednikov, ki so poznali veliko skrivnost in se zavedali, da je človeški rod samo začasni gost v večnem kraljestvu zmajev! Zmaje so poznale vse stare kulture. V Afriki, Mezopotamiji, Indiji, v daljni Aziji, Ameriki in Evropi so predstave o zmajih ohranjene v različnih materialnih in pisnih virih. Tudi Slovenija s prestolnico Ljubljano pri tem ni izjema. Mesto zaznamujeta čudovita veduta s stolnico in starim delom mesta, nad katerim se vzpenja hrib z dominantno grajsko arhitekturo in obrambnim stolpom, ter nenavaden rečni most s štirimi varuhi – bakrenimi zmaji, ki predstavljajo tistega zmaja, ki v mestnem grbu sedi na grajskem stolpu. To je zmaj, ki ima zaradi povezave z argonavti prvenstveno vlogo med zmajskimi zgodbami na Slovenskem, hkrati pa sledi najstarejši tradiciji poslanstva zmajev – varovanju svetega prostora. Takšen sveti prostor je že v prazgodovini, zagotovo pa v rimski dobi, obstajal na lokaciji, kjer danes stoji grad s kapelo svetega Jurija, ki se bojuje proti zmaju in tako simbolno prikazuje zmagoslavje krščanstva nad starodavnimi božanstvi. Dolga je zgodovina zmajev in še daljši je seznam različnih pomenov, ki jih imajo zmaji za človeštvo. Nekaj razlag, kakšne predstave imajo o zmajih po svetu, predvsem pa o zmajih na Slovenskem, vam ponuja razstava z naslovom Zmaj vseh zmajev. Zmaj se je prikradel tudi v grb mesta Ljubljana. Ljubljanski zmaj je od baroka naprej del grba mesta Ljubljane. Ponazarja moč, pogum in veličino. Upodobljen je na Zmajskem mostu in različnih grbovnih znamenjih, na registrskih tablicah Ljubljane, na mestnih stavbah, pokrovih kanalov, na stopnicah grajskega stolpa in na mestni zastavi kot del Ljubljanskega grba.

preberi več

Šport

Izveden bo že 62. Pohod Pot ob žici Ljubljane

4.05.2018

Izposojevalnica e-koles v Mariboru – naredite svojo elektro vožnjo

23.03.2018

Podeljena so Bloudkova priznanja za leto 2017

23.02.2018

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Planica bo ta vikend zaživela, saj 20. in 21. januarja 2018 gostite štiri dogodke naenkrat, začenši s tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh. Planica živi 365 dni na leto. Imamo več kot 80 tekem, od tega tudi več velikih dogodkov. Ljubitelji športa pa so na prvo mesto postavili smučarske polete, ki so konec marca. Ko je slabše vreme, je res malo mrtvila. Sonce je pokazatelj, ali bo velik obisk ali ne. Ta vikend, ko bo v Planici potekal Svetovni pokal v smučarskih tekih, bo istočasno tudi mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na nižjem nivoju (kontinentalni pokal). Na dogodku bo poskrbljeno tudi za najmlajše, organizirali bomo aktivnosti v okviru mednarodnega dneva snega. V letošnjem letu smo dali poseben poudarek združitvi več dogodkov. Naj se ljudje selijo s prizorišča na prizorišče, otroci pa se vmes igrajo na poligonih. Zaradi tega vsega pričakujemo povečan obisk. Končalo se bo marca s tradicionalnimi poleti v Planici. Koliko ljudi pričakujete? Od srede, ko bodo preizkusi, do nedelje, ko je na sporedu zadnja tekma v sezoni, pričakujemo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Običajno jih največ, med 35 in 40 tisoč, pride v soboto, ko je ekipna tekma. Tudi petek je tradicionalno močan. Marsikje na severu bi bili ponosni, da bi imeli na tekmi toliko ljudi, kot jih v Planici pride samo na preizkus letalnice. Letošnji rezultati skakalcev so precej slabši kot v preteklosti. Naš šampion Peter Prevc še ni ujel prave forme, drugim redko uspe vrhunski dosežek. Bo zaradi tega manjši obisk? Skakalci bodo pravi. Pred nami so še olimpijske igre, svetovno prvenstvo v poletih in ogromno tekem svetovnega pokala. Ne dvomim, da bo tudi Prevc ujel formo. Od česa je odvisno, koliko ljudi bo prišlo na polete? Je samoumevno, da se narod marca odpravi na večdnevno rajanje v Planico, ali jih tja privabijo rezultati? Planica ima nek poseben čar. Je športni praznik, ki se ga moraš udeležiti. Ni tipično navijaški športni dogodek. Rezultati morda dodajo 20 odstotkov k obisku. Kdaj je bilo v Planici največ ljudi? Marca 2016. Vse se je poklopilo. Dobili smo nov nordijski center. Peter Prevc je leto prej dosegel nov svetovni rekord in z velikansko razliko zmagal v svetovnem pokalu. Od petka do nedelje je bilo vse razprodano. Samo v ekonomskem smislu je tekma v Planici po konzervativnih izračunih vredna 15 milijonov evrov. Da sploh ne omenjamo, koliko to pripomore k prepoznavnosti Slovenije. Na Eurosportu moraš za 1 sekundo oglasnega časa plačati nekaj tisoč evrov. Tukaj pa milijonkrat na leto brezplačno omenijo Planico in Slovenijo. Morda govorimo o znesku v višini 10 milijonov evrov. Planica ostaja ponos slovenskega nordijskega smučanja in skokov.

preberi več

Izvedba 25. mednarodnega seminarja Seishukai v Marienkronu, Avstrija, januar 2018

12.01.2018

Dvakrat letno je organiziran mednarodni seminar Seishukai, ki ga organizira Michael Vollkron, Shimei Sekiguchi - vodja avstrijskega Komei Jyukuja. Omenjeni seminar vodi Sekiguchi Komei, 21. glavni mojster stila Muso Jikiden Eishin Ryu iz Japonske. Za omenjene seminarje je znano, da so izjemni iz številnih razlogov - imajo dobro udeležbo izredno treniranih iaijutsuk (mečevalci), ki prihajajo iz cele Evrope. Tudi usposabljanja so obsežna in celovita. Včasih se tradicionalen trening začne že zelo zgodaj zjutraj - ob 5 h in se končal okrog 9.30 zvečer. Mnogokrat se usposabljanja se izvajajo s pravimi ostrimi katanami (meči), seveda brez stika in po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Sekiguchi Sensei uči na seminarju tudi japonsko filozofijo, ki se nanaša na mečevanje, položaj Samurajev v družbi, njihovem načinu življenja in o Shinobijih, bolj znanih kot Nindže. Učili smo se tudi o zgodovini japonske, kulturi, jeziku, umetnosti in še veliko več. Na žalost sva se z mojim učencem Matjažem uspela udeležiti samo zadnjih dveh dnevov seminarja. Prvi dan treninga smo se osredotočili na Shoden no Wazo. Orgomno časa smo vadili osnove, ki jih tudi po petih urah treninga, nismo uspeli predelati vseh. Prav tako smo naredili nekaj tehnik z meči - dogovorjeno bitko na kontakt imenovano Kumitachi Nanahon. Naslednji dan je bil dolg in fantastičen. Začeli smo trenirati ob 5 zjutraj! Usposabljanje ob takšni zgodnji uri omogoča testiranje samega sebe - kako si v resnici pripravljen ali nepripravljen. Na ta seminar sem se tokrat pripravil malenkost drugače. S seboj sem prinesel najtežjo katano (meč) in bokuto (lesen meč) kar ga imam - vsak je težak okoli 1.7 kg in to je bila napaka, več o tem kasneje. Obdelali smo veliko osnovnih in naprednih kat (tehnik) - Chuden no waza, Tsume ai, Toho no waza in Toryu bangai sanbon. Okoli 300-krat smo naredili yoko-nukitsuke s 3. zaseki zapored (okoli 900 skupaj), vsekakor je to bil izziv tudi zame! Vendar je bilo s tako dolgim in težkim orožjem učenje novih tehnik skoraj nemogoče, saj so bili gibi in hitrost na ta način omejeni. Kljub temu, je bilo vse skupaj neverjetno dobro.   Med drugim nas je Sensei učil, da sovražniku moraš pokazati svojo premoč, tudi brez dejanskega boja. Gre za položaj telesa in gibe. To me je zelo navdušilo, saj kdo bi si mislil da z vsakim gibom in z vsako krenjo daješ svojemu nasprotniku informacije, po katerih nato on reagira ali tudi ne. Učenje v tem smislu bo zame opomin in izziv, da se moram še naprej izboljševati v smislu prave tehnike in razmišljanja.   Čeprav sva se iz Slovenske Komei Jyuku skupine udeležila seminarja samo midva z Matjažem in seveda z Martino, ki je naredila odlične fotografije, sva vsekakor pridobila veliko novih pogledov in znanj, ki jih bova s ponosom delila v domačem klubu.   Ta seminar je bil izrednega pomena za našo skupino, saj smo se s Sekiguchijem Sensejem dogovorili in ga uradno povabili na naslednji seminar v Sloveniji, kateri bo potekal konec junija 2018 v Mariboru. Trenutno smo še vedno v postopku načrtovanja, tako da podrobnosti o seminarju še sledijo.   Z lepimi pozdravi, Sebastijan Sekol Predsednik Komei Jyuku iaijutsu Slovenija

preberi več

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Nepremišljena poteza Antonia Conteja, ki je iz ekipe na lastno pest odslovil Diega Costo, bi angleškega prvaka lahko stala več milijonov evrov.

preberi več

Kultura

18. maj - mednarodni muzejski dan

18.05.2018

100. obletnica smrti Ivana Cankarja ter Cankarjevo leto 2018

16.05.2018

Zgodba mlade pomurske vizualne umetnice in grafične oblikovalke Nine Reiter

5.05.2018

Najlepša slovenska znamka leta 2017 je - vrtnica "Prešeren"

2.05.2018

27. april- svetovni dan oblikovanja in nova znamka

27.04.2018

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic

23.04.2018

Branje je zakon! - dnevi knjige

22.04.2018

Razstava Katarina Velika - cesarica vseh Rusov je na ogled v Zagrebu

Od 12.4.2018 si lahko v zagrebški galeriji Klovićevi dvori ogledate razstavo (iz ruskega muzeja Ermitaž) z naslovom Katarina Velika - cesarica vseh Rusov. Ob obeležitvi 50. obletnice prijateljstva mest mestom Peterburg in Zagrebom  so v galeriji Klovićevi Dvori pripravili izvrstno razstavo v sodelovanju z enega največjih svetovnih muzejev - muzeja Ermitaž iz St. Petersburg. Razstava o vladavini ene najmočnejših žensk v zgodovini, Katarine II. (1729-1796) je bila zasnovana posebej za razstavne prostore Galerije Klovićevi Dvori. Prikaz edinstvenega obdobja ruske zgodovine je prikazan skozi cesaričine osebne predmete, predmete iz vsakdanjega življenja ter skozi umetnine, ki jih je kot strastna zbiralka zbirala in s tem vzpostavil eno največjih in najpomembnejših zbirk sveta. Razstava najprej predstavlja muzej Ermitaž in mesto St. Peterburg v takratnem obdobju  (kontekst razstave je obdobje Rusije in Evrope v Kratarininem času ter predstavitev evropskhi vladarjev, ki so vladali v enakem času), nato pa je skozi nekaj zanimivih tem predstaljeno življenje velike casarice. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 1000 eksponatov v dveh nadstropjih Galerije Klovićevi Dvori, kjer bodo spoznali Katarinino življenje in njen prihod v Rusijo in vzpon na prestol, imperialno družino, njeno pomembno vlogo v izobraževanju in razsvetljenstvu, zunanjo politiko in vojne ki jih je vodila,.. Skozi razstavo pa je možno občutiti njeno strast in razumevanje pomena umetnosti, ki je pripeljala do nakupa številnih zbirk in ustanovitve Ermitaža. Poleg čudovitih cesarskih portretov in del evropskega slikarstva so na ogled razkošje kipov, umetniških del, oblačil cesarjev in drugih članov sodišča, predmeti umetniških obrti (steklo, keramika, storitve, srebro, zlato), medalje, orožje, pohištvo in dragocenosti. Razstava Katarina Velika je nenavadna umetniška prireditev v Zagrebu in na Hrvaškem in v širši regji, ki bo zagotovo privabila več deset tisoč obiskovalcev iz Hrvaške in tujine.  Tako se po stoletjih vrača razsvetljenski duh Katarine II. Aleksejevne, bolj znane kot Katarina Velika (ruska carica od 28. junija 1762 do smrti 17.11.1796) v Zagreb skozi izvrstno razstavo, ki nas bo popeljala v zgodovino. Njena dela in razsvetljenski duh v tistem času se lahko primerja samo še z njeno sodobnico kraljico Marijo Tereziji, ki je v enakem obdobju vodila Habsburško kraljestvu. Njeno polno ime: Sophie Friederike Auguste von Anhalt-Zerbst-DornburgSoprog: Peter III. Ruski (por. 1745–1762)Otroci: Pavel Ruski, Alexei Grigorievich Bobrinsky, Anna Petrovna, Yelizaveta Grigoryevna Tyomkina Razstava je odprta do 29.7.2018

21.04.2018

preberi več

April 2018 - mesec krajinske arhitekture

V okviru prireditev - 2018 - evropsko leto kulturne dediščine organizira Društvo krajinskiharhitektov Slovenije serijo dogodkov v mesecu aprilu 2018 pod skupnim naslovom Mesec krajinske arhitekture. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije aprila že enajsto leto zapored obeležuje Mesec krajinske arhitekture, ko želi z organizacijo številnih dogodkov strokovno poslanstvo in delo približati širši javnosti. Osrednjo pozornost v letu 2018 namenja odkrivanju, raziskovanju in interpretaciji kulturne dediščine, in se tako pridružuje praznovanju Evropskega leta kulturne dediščine. Podrobnejši opis dogodka Krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevajo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, v urbanem in naravnem okolju. V aprilu, svetovnem mesecu krajinske arhitekture, širijo svoje poslanstvo tudi med širšo zainteresirano javnost in predstavljajo svoje prispevke k urejanju prostora in kakovosti okolja. Letošnji program vključuje raznolike dogodke po vsej Sloveniji, od predavanj in pogovorov, do vodenih ogledov, sprehodov in vožnje z ladjico. Zvrstilo se bo več kot štirideset dogodkov, med katerimi bi želeli posebej izpostaviti: Pogovor z bivšimi predsedniki Društva krajinskih arhitektov Slovenije (5. aprila 2018) in Srečanje s krajinskimi arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (12. aprila 2018). Pogovor z nekdanjimi predsedniki DKAS bo hkrati svojevrsten odmev na lansko praznovanje 25. obletnice delovanja DKAS v Lendavi. S predsedniki se bo 5. aprila 2018 od 18:30 dalje v Mestni knjižnici Ljubljana (Enota Šiška, Trg komandanta Staneta 8) pogovarjala dr. Petra Vertelj Nared. Pogovoru bo sledila otvoritev fotografske razstave iz dveh tematskih fotografskih natečajev DKAS (Kulturna krajina in strukture v krajini, 2013 in Oblikovane krajine, 2017). Značilnosti in posebnosti svojega področja dela, izhodišča in problematiko ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine ter konkretne primere iz prakse bodo predstavili krajinski arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom mag. Mary Lah 12. aprila 2018 ob 11:00, v prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani (Trg francoske revolucije 3). Koledar dogodkov se bo na internetni strani DKAS sproti dopolnjeval, o posameznih dogodkih bodo DKAS in organizatorji obveščali tudi preko lokalnih medijev in družabnih omrežij (Facebook, Instagram), sledite tematskim oznakam: #WLAMSI2018 #MKA2018 #DKAS. Več informacij najdete na http://dkas.si/   

2.04.2018

preberi več

27. marec je svetovni dan gledališča

V 2016 je bilo v Sloveniji izvedenih vsak dan povprečno 13 dramskih in gledaliških, 5 lutkovnih in 1 predstava eksperimentalnega gledališča. Vse predstave skupaj si je ogledalo toliko obiskovalcev, da bi lahko vsak dan sedemkrat napolnili veliko dvorano SNG Drama Ljubljana (ta ima 436 sedežev). Svetovni dan gledališča se vsako leto praznuje 27. marca že od leta 1962. Pobudo za praznovanje je dal Mednarodni gledališki inštitut, ki ta dan vsako leto zaznamuje z objavo posebnega sporočila (poslanice). Letos je poslanice pripravilo pet avtorjev, kar je del praznovanja 70-letnice tega inštituta. Pobudo, da se 27. marec razglasi za svetovni dan gledališča, je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute - ITI). Več kot pol stoletja se ta dan praznuje z organizacijo različnih nacionalnih in mednarodnih dogodkov in z objavo posebne poslanice, ki jo na povabilo omenjenega inštituta pripravi pomemben gledališki ustvarjalec.  Gledališke predstave in obiskovalci gledališč, Slovenija, 2016 Gledališča obiskuje približno četrtina prebivalcev V raziskovanju Življenjski pogoji smo v letu 2015 prebivalce Slovenije, stare 16 ali več let, spraševali, ali so si v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem ogledali kakšno gledališko igro. Pritrdilno jih je odgovorila četrtina. Najmanj obiskovalcev gledališč je bilo med prebivalci koroške in pomurske statistične regije (13 % in 20 %), največ pa med prebivalci osrednjeslovenske in obalno-kraške regije (31 % in 30 %). V letu 2017 prijavljenih na študijski program Dramska igra 11-krat preveč kandidatov Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v letu 2017 prijavilo na študijski program Dramska igra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo 142 kandidatov, kar je 11-krat več, kot je bilo razpisanih mest. Za primerjavo: v letu 2011 je bilo prijav na to študijsko smer 105, kar je bilo sedemkrat več od razpisanih mest. Pa še to Nimamo sicer podatka o tem, kako pogosto obiskujejo gledališča prebivalci naselja Drama v občini Šentjernej, vemo pa, da je v začetku leta 2017 živelo v tem naselju 97 prebivalcev. Vemo tudi, da je bilo v začetku leta 2017 med prebivalci Slovenije 342 oseb s priimkom Oder in 11 oseb s priimkom Drama. Gledališče predstavo na ogled postavi    Gledališke predstave v Sloveniji si je od leta 2004 vsako leto ogledalo povprečno nekaj nad 850.000 obiskovalcev, v letu 2014 pa 745.400 ali povprečno 157 na predstavo. Iz raziskave Eurobarometer o dostopnosti kulture in o udejstvovanju v kulturi v EU, ki je potekala od aprila do maja 2013, lahko izvemo tudi: - koliko prebivalcev posamezne države je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem vsaj enkrat obiskalo gledališče: v Sloveniji je bilo takih prebivalcev 33 %, na  Švedskem in Nizozemskem po 53 %  (največ), na Portugalskem  pa le13 % (najmanj); povprečje za celotno EU je bilo 28 %; -  iz kakšnih razlogov nekateri v tem času niso nikoli obiskali gledališča: 36 % takih prebivalcev Slovenije je odgovorilo, da jih tedaj gledališke predstave niso zanimale (v EU v povprečju prav toliko), 27 % jih ni našlo časa za gledališče (v EU: 22 %), 18 % jih je menilo, da so gledališke predstave predrage (v EU: 20 %), 10 %, da predstave v njihovem okolju niso dovolj kakovostne (v EU: 12 %), preostalih 9 % pa je navedlo druge razloge (v EU: 10 %).  

27.03.2018

preberi več

Matevž Faust Gradišek- zdravnik in homeopat

Od leta 2016 imamo v Ljubljani Gradiškovo ulico, kar je seveda vzbudilo zanimanje avtorja tega prispevka in ga spodbudilo k raziskovanju, za katerega Gradiška je šlo. V tokratni številki Novic bomo tako spoznali zgodbo o Matevžu Faustu Gradišku, ki (to morda velja poudariti) ni v sorodu s spodaj podpisanim. Čeprav na teh straneh nava­dno beremo o znanstvenikih, izumiteljih in pionirjih na svojih področjih, govori ta prispevek o možu, ki je najbolj znan po tem, da se je ukvarjal s homeopatijo, ki bi jo lahko označili kot »alternativno znanost«. Nam pa vsekakor odstira zanimiv pogled v raz­burljivo zgodovinsko obdobje. Matevž Gradišek se je rodil leta 1776 v Zgornjih Gamelj­nah očetu Gregorju in materi Elizabet i. Družina je bila revna, mati je pekla kruh za prodajo, oče pa je bil tkalec, prodajal je po sejmih in za dodaten zaslužek doma kuhal brinovec (biograf pri tem navaja, da je ta brinovec Matevž kmalu začel pokušati, najprej iz zanimanja, potem pa že kar iz navade). Matevž je bil bole­hen otrok, pestila ga je vrsta bolezni, predvsem epilepsija, poleg tega pa mu je nekdo pri petih letih vrgel kamen v gla­vo. Nasploh ni imel srečnega otroštva, večkrat lačen kot sit je postal zelo vraževeren in boječ. Bil pa je dovolj na­darjen, da se je ob spodbudi domačega župnika hitro na­učil brati, odkril je tudi dar za govorništvo. Bil je tudi podjeten, hitro je ugotovil, da lahko zasluži nekaj malega, če uči brati vaške fante. Pri dvanajstih letih ga je oče kot vajenca poslal v Ljubljano, da bi se tam naučil izdelovanja vrvic in podobnih spretnosti. Po dveh letih je mojster ne­pričakovano umrl, za Matevža pa so se začele težave. Starejši vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu. Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici. Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu. Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici.   Portret Matevža Gradiška, predvidoma avtorja Matevža Langusa. Sliko hrani Narodni muzej Slovenije. Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta 1849 jo je prevzela dežela Kranjska. Po razpustu samostana je Faust našel zatočišče kot domači zdravnik pri bogatem veletrgovcu Mateju Castagnetu, najprej v Ljubljani in nato v Trstu. Pri tem je še vedno opravljal zdravniške storitve, bolnike je sprejemal na domu ali pa je potoval po deželi. V letih 1813-14 je ob epidemiji trebušnega tifusa, pegavice in griže organiziral improvizirano bolnico in tja pripeljal bolnike iz celotne regije. Vedno bolj se je ukvarjal tudi s homeopatijo, o tem nekoliko kasneje. S svojim početjem je bil neprenehoma v sporu z zdravniki v uradnih bolnišnicah, imel pa je podporo pri »hvaležnih pacientih« in nekaterih izobražencih, k sebi so ga klicali tudi plemiči. Leta 1823 so Faustu odobrili prošnjo za upokojitev, z Dunaja so mu dodelili tudi pokojnino. Naslednje leto je pod Šmarno goro kupil zapuščeno parcelo, ki so ji domačini rekli Pušava. Tam je dal zgraditi kapelico in domovanje, kjer je nato z dovoljenjem oblasti začel izvajati zdravilske dejavnosti. Med ljudmi se je za hišico prijelo ime »Faustulanum«, on pa je bil »puščavnik«, »eremit« ali kar »doktor Faustus«. Spori z uradno medicino so se nadaljevali in se včasih razvneli do te mere, da se je moral zago­varjati pred oblastmi. Imel pa je tudi nekaj uspehov, v epidemiji kolere leta 1836 je denimo od več kot dvesto bolnikov, ki jih je zdravil, menda umrlo le pet. V Faustulanumu je ostal do konca življenja, za posledicami pljučnice je umrl leta 1837. Pokopali so ga v Šmartnem, njegov grob se do danes ni ohranil. Faustova zapuščina je, kot je bilo že njegovo življenje, kontroverzna. Najpogosteje se o njem zapiše, da je bil začetnik homeopatije v naših krajih, kar pono­sno poudarjajo temu področju posvečene sodobne spletne strani – kot znak dolge tradicije pri nas. Za kaj pravzaprav gre pri homeopatiji? Gre za zdravil­sko metodo, ki jo je začel nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755–1843). Opazil je, da kinin, zdravilo proti malariji, pri zdravem povzroči enako mrzlico kot malarija pri bolniku. Na podlagi tega je sklepal, da simptomi bolezni v resnici niso znaki bolezni, am­pak znaki odpora telesa proti bolezni. Homeopatija torej pomeni načelo zdravljenja, podobnega s podob­nim, nasprotno od (v homeopatskem besednjaku) alopatije, kjer se zdravi s sredstvi, ki odstranjujejo simptome bolezni (kar je načeloma način uradne medicine). Homeopatski pripravki so tipično izredno razredčene raztopine določene učinkovine, pogosto tako zelo razredčene, da v raztopini praktično ni nobene molekule učinkovine več! Pa ne izgubljajmo več besed o (ne)učinkovitosti te metode. Faust se je s homeopatijo začel ukvarjati že v času, ko je bil predstojnik bolnice, posebej intenzivno pa potem v Faustulanumu, čeprav je bila homeopa­tija pri nas z zakonom prepovedana od leta 1819. Slovenski biografski leksikon do Fausta ni nič kaj prizanesljiv, označi ga za šarlatana z veliko močjo sugestije in »z občutnim pomanjkanjem stanovske morale«, katerega udejstvovanje je naredilo zdra­vstvu na Kranjskem »v vsakem oziru veliko škodo«. S svojo »amfibično stanovsko pripadnostjo« je za homeopatijo pridobil mnogo duhovščine in jih »po svojem vzorcu zanjo fanatično navdušil«. Ob vsem tem je pravzaprav najmanj nenavadno, da Faustov portret krasi spominski zlatnik, ki ga Univerzitetni klinični center Ljubljana, dejanski naslednik civilne bolnice, podarja zaslužnim zaposlenim. Omenimo na koncu še to, da je Fausta poznal tudi France Prešeren, ki je s prijateljem Matijo Čopom obiskoval svojega strica Jakoba, vikarja v cerkvi na Šmarni gori. O njem sta zapisala, da je »tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe«. Nekateri viri napačno navajajo, da je Prešeren Faustu v Kranjski čbelici posvetil tole bodico: Popred si pevec bil, zdaj si homeopat; popred si časa bil, zdaj si življenja tat. Zgornji verzi pa so bili v resnici posvečeni Blažu Potočniku, župniku v Šentvidu in narodnemu buditelju, ki je bil tudi pesnik in v času abecedne vojne pristaš metelčice – prav tako pa navdušen homeopat. Lahko torej sklepamo, kaj si je Prešeren mislil o homeopatiji. Je pa verjetno Fausta, čeprav ne po lastnem imenu, zbodel v romanci Od zidanja cerkve na Šmarni gori, ki jo najdemo v zbranih delih. avtor: Anton Gradišek  Članek je bil izvirno objavljen v Novice IJS, december 2017.   Univerzitetni klinični center je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška.   Dr. Jurij Šilc je leta 2000 izdal knjigo o življenju in delu Matevža Gradiška z naslovom »Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem«.

27.02.2018

preberi več

Poslanica predsednika DSP Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika

Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samoprepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo  samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano. Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga  ohranili in razvijali stoletja in stoletja, in naša skrb nam je bila povrnjena s premnogimi darovi.  Od  brižinske pridige v slovenskem jeziku do Trubarjevega Katekizma slovenščina ni bila potopljena v temo podzemlja, ampak je tiho in vztrajno cvetela kot zimzelen pod snegom. Hvaležni moramo biti našim jezikoslovcem in paleontologom jezika, da so iskali, kje vse so se zapisovale slovenske besede, saj so se izgovorjene  preselile globoko v nebo in postale komajda  vidne zvezde. Prosim te, ljubljena, usliši me! Kot moj konjiček se stisni na moje srce, ki vihrajočih misli k tebi leti. Tako se začenja prva ljubezenska pesem v slovenskem jeziku, ki jo je v začetku 15. stoletja napisal Oswald Wolkensteinski. Dobro stoletje kasneje pa je Primož Trubar v uvodu v Katekizem zapisal: Dragi bralec! (…) In ne vznemirjaj se, če se ti bo najprej zdelo kaj nenavadno in težko, pač pa beri in piši v tem jeziku, kakor sem nekaj časa sam delal. Šele tedaj boš začutil in kmalu videl in spoznal, da se tudi ta naš jezik da lepo pisati in brati, prav tako kakor nemški …. A jezik je bilo treba urejati, ga normirati. Tako je oče Marko Pohlin leta 1768 izdal Kraynsko gramatiko in pozval svoje rojake: Ne sramujmo se svojega maternega jezika, preljubi rojaki. Ni tako slab, kot mislite!  In zgodil se je čudež: slovenščina je znotraj habsburške monarhije, v kateri je bila  uradni jezik nemščina, ostala živa, se razvijala, krepila, bogatila … Prevedena je bila Biblija, napisani sta bili prvi dve slovenski komediji, Micka in Matiček,  in  bilo je leto, ko se je začela francoska revolucija, vedra revolucija, kot jo je  poimenoval Josip Vidmar. In začela se je naša pot k samostojnosti in neodvisnosti. Od Pohlinove slovnice dosamostojne države je naslov slovenske zgodovine, ki jo je 2006 napisal Peter Vodopivec. Za marsikoga nenavaden naslov, saj kaj pa imata skupnega slovnica in država. A zgodovinarju lahko verjamemo: najprej je bilo treba normirati jezik, nato pa ustanoviti državo; narod je  postal nacija in jezik eden od 225 jezikov, ki se jih govori v Evropi. Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil.  So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetu, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. Kljub temu da govorimo o maternem jeziku, o materinščini, pa  jezik ni le izraz čistega srca in ljubezni, ki nam jo darujejo naše matere in jim jo dolgujemo. Ves pogosteje se namreč sliši jezik, ki nas ga mati ne bi mogla učiti; to je jezik sovraštva, nestrpnosti, vseh mogočih fobij, jezik, ki ni več vesel pozdrav ali pesem, ampak kletev, jezik, ki je plod najbolj podlih strasti, ozvočen z zlom in kriki po linču … To ni več jezik Trubarja, Linharta, Prešerna, Cankarja … to ni več jezik naše države, to je pocestno psovanje, ki v državi, katere globinski temelji so bili položeni pred poltretjim stoletjem s Kraynsko gramatiko, ne bi smelo imeti domovinske pravice.   22.2.2018  Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev  

22.02.2018

preberi več

21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika

Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti.Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.[2] februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika  kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje.       Materinščina – govorica, ki smo se je najprej naučili   Običajno se je naučimo od matere. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost. V njej se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamor koli gremo, jo »nosimo« s seboj. Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso ravno enotni: ocene so med 4.000 in 10.000, in pri tem narečja nikakor niso upoštevana. Nekateri jeziki so materinščina za petdeset ali več milijonov ljudi (npr. kitajščina, španščina, angleščina, hindijščina, arabščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, japonščina itd.), drugi jeziki – kot npr. slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev, prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.    Materinščine v Sloveniji V Sloveniji smo leta 2011 prvič izvedli registrski popis prebivalstva; to pomeni, da prebivalcev Slovenije nismo več obremenjevali z vprašanji, ker smo potrebne podatke pridobili tako, da smo povezali obstoječe statistične in administrativne zbirke podatkov. Vendar s tako obliko popisa prebivalstva ne pridobimo več podatkov o materinščini. Zadnji podatki, ki smo jih zbrali s »klasičnim« popisom prebivalstva (tj. s popisovalci na terenu), so tako iz leta 2002:   blizu 88 % prebivalcev Slovenije je takrat izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik; več kot 8 % prebivalcev Slovenije je kot materinščino navedlo enega od jezikov narodov nekdanje Jugoslavije; 0,6 % prebivalcev Slovenije je sporočilo, da je njihova materinščina italijanščina (3.762 govorcev) ali madžarščina (7.713 govorcev), torej eden od jezikov narodnih manjšin v Sloveniji; za 0,2 % prebivalcev Slovenije je bila jezik njihovega domačega okolja romščina (3.834 govorcev); za 0,1 % prebivalcev Slovenije je bila materni jezik nemščina (1.628 govorcev); približno 3 % prebivalcev Slovenije pa na to vprašanje niso odgovorili (domnevamo lahko, da so bili med temi tudi taki, ki so v domačem okolju uporabljali enakovredno več kot en materni jezik).   Predpostavimo lahko, da so procesi globalizacije in migracijski tokovi v svetu precej spremenili jezikovno podobo sveta – babilonska pestrost materinščin je zlasti izrazita v predelih, kjer je število priseljenih oseb večje, in  tam, kjer potomci partnerjev iz različnih okolij živijo z dvema verjetno enakovrednima materinščinama (vendar statističnih podatkov o tem nimamo).   Demografski podatki za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo, da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje. Od leta 2002, ko smo v popisu prebivastva zaznali več kot 40 različnih materinščin, se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb (toliko se jih je priselilo v letih 2008 in 2009), največ, skoraj polovica, iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države; vsi pa prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej »živijo« vsak v svoji materinščini, lahko torej sklepamo, da ob slovenščini, materinščini velike večine prebivalcev Slovenije, »živi« še več kot 50 drugih maternih jezikov.             Slovenski knjižni jezik, kot je normiran danes, je rezultat večstoletne tradicije pisanja besedil v slovenskem jeziku.   V Prešernovem času, vse do pomladi narodov 1848, so se ohranjale različice slovenskega pisnega jezika. Ko je v prvem slovenskem političnem programu Združena Slovenija zahtevala tudi pravice po svobodni rabi slovenskega jezika, je  postala potreba po enotnem slovenskem knjižnem jeziku nujna. Leta 1851 so se pogodili za uvedbo nekaterih novih oblik, glede katerih so se pogajali skoraj pol stoletja. Od srede 19. stoletja se je slovenski knjižni jezik razvijal v nenehnem boju za utrditev knjižnojezikovne norme. V 20. stoletju je velik korak naprej v razvoju slovenskega knjižnega jezika pomenila umetnost moderne, v znanost pa je slovenščina prodirala zlasti po ustanovitvi ljubljanske univerze (1919) in Akademije znanosti in umetnosti (1938).Materni jezik ali materinščina (tudi prvi jezik) pa je jezik, ki se ga naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo. To je jezik, katerega se naučimo v okviru doma in je večinoma jezik, v katerem govorijo naši starši.   V materinščini bije srce matere, prve besede, ki jih mati šepeče otroku. Te besede ne morejo biti nikoli hladne, v njih zveni toplina, ki otroka prevzema. In v tej prevzetosti smo prevzeli materin jezik in nam je neskončno lepo, ko v njem govorimo ali ga slišimo. Najbolj osebno in najsrčneje lahko začinimo misel z materno - narečno besedo.Tako razmišlja Karel Gržan (Ognjišče, februar 2012, št. 549, str. 30, 31) v članku z naslovom Obarvajmo slovenščino z materinščino in predlaga, kako v pogovoru obarvati zborni, knjižni jezik in se pri tem izogniti "tujcizmom".Domislil se je čudovite rešitve. Svetuje uporabo materinščine, ki je narečje knjižnega jezika (le-teh ima slovenščina več kot 50). V narečje smo bili rojeni, v narečju smo poslušali materine prve besede in narečje je tisto, ki je prav posebej srčno zaznamovalo naše bivanje.Ljudje želimo včasih na (p)osebni način zveneti, kaj poudariti ali pa samo izstopati ... in to lahko naredimo s čudovitimi narečnimi besedami kraja ali pokrajine, v kateri smo bili rojeni. Sprejmimo ta predlog in obarvajmo slovenščino z materinščino! Tako bomo najlepše počastili dan materinščine in se hkrati poklonili narečjem slovenskega jezika.   Pregovori o jeziku in besedah:   Jezik je edino, kar ostane tistemu, ki je brez domovine. Jezik pa, kar je res, obseže vse. (Hugo von Hofmannsthal) Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše. (Washington Irving) Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo. (Ramon Juan Jimenez) Ni višje pripadnosti narodu kot pisati v njegovem jeziku. (Johann Heinrich Lambert) Kadar berem Shakespeara osupnem, da tako vsakdanji ljudje razmišljajo in grmijo v tako lepem jeziku. (David Herbert Lawrence) V jeziku najdemo skrivnost, stari zaklad... Slavec dobi vsako leto novo perje, ohrani pa svojo pesem. (Frédéric Mistral) Ni zločin znati več jezikov, to je prej nesreča. (Jean Paulhan) Nepravilnost v jeziku ni le napaka proti samemu jeziku: škoduje tudi dušam. (Platon) Niso še odkrili jezika, ki bi izrazil naenkrat, kar človek opazi s trenam očesa. (Nathalie Sarraute) Naučil si me jezika in edina korist je, da znam preklinjati. (William Shakespeare) "Besede vplivajo, zgledi vlečejo." Latinski pregovor "Klepetulje in zgovorneži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve." Francis Bacon "Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka." Baltasar Gracian "Beseda je obleka duše." Seneka "Kar misliš reči, reci jutri." Japonski pregovor "Nauči se z eno besedo izreči sto besed." Tadžiški pregovor "Boljše je nič reči kot nič povedati." Portugalski pregovor "Vreden si samo toliko, kolikor je vredna tvoja beseda." John Marks Templeton "Sogovornik naj občuti svojo pomembnost." Ronald Schlesinger "Muka in nesreča je, kadar človek nima dovolj duha, da bi dobro govoril, niti dovolj pameti, da bi molčal." Jean de La Bruye`re "Včasih imajo solze težo besed." Publij Ovidij "Svet zapoje, če najdeš čarobno besedo." Joseph von Eichedorff "Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed." Karel Čapek "Puščica rani telo, jezik pa dušo." Perzijski pregovor "Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi drugim in govoriti jim vedno o njih samih." Edmond Goncourt "Razumnemu je treba le malo besed." Stendahl "So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo." Jean de La Bruyere "Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče." Nemški pregovor "Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže." Friedrich Martin von Bodenstedt "Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika." Lord Avebury "Obstajajo molčeči ljudje, ki so bolj zanimivi kot najboljši govorniki." Benjamin Disraeli "Zlobni jeziki so strašnejši od revolverjev." Aleksander Sergejevič Gribojedov "Jezik je kot lev: če ga brzdaš, te bo branil, če ga pustiš uiti, te bo požrl." Arabski pregovor "Jezik modrega je v srcu, srce neumnega na jeziku." Nikolaj Vasilievič Šelgunov "Več muh ulovi žlica medu, kot dvajset sodov kisa." Henrik IV "Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta." Mark Twain "Kjer je mnogo besed, je mnogo laži." Domača modrost "Brbljač je slab garač." William Shakespeare "Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza." Mongolski pregovor "Modri se sramuje svojih besed, pa jih prevlada v delih." Konfucij "Posveti v svojem dnevu nekaj trenutkov v tišini. Nauči se molčati, da se boš naučil govoriti." Joseph Cardijn "Radi imamo človeka, ki zna lepo govoriti, toda velikokrat je še dragocenejši človek, ki zna poslušati." Lojze Kozar "Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene ob pravem času." Neznan avtor "Lepe in sladke besede so brez objema prozorne." Renata Podgoršek "Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod." William Shakespeare "Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino." Charles de Secondat, Baron de Montesquieu "Častne besede malo stanejo." Johann Gottfried Herder "Ni dovolj govoriti, treba je govoriti resnico." William Shakespeare "Slabo govorim o njem kadar je navzoč in dobro kadar je odsoten." Said Ibn Al-Asam "Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše." Washington Irwing "Ne pozabite, da vsak laskavec živi na račun tistega, ki ga posluša." Jean de La Bruyere "Če nimaš ničesar povedati, molči." Charles Caleb Colton "Da je molk moč in govorjenje slabost, se vidi tudi po tem, da starci in otroci radi govorijo." Ivo Andrić "Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje." Ralph Waldo Emmerson             

21.02.2018

preberi več

Zabava

Priji se špilat z mano v toti Maribor!*

26.02.2018

Tam na bregu mož stoji, v roki metlo on drži - sneženi mož

20.02.2018

LEGO® Education šolam ponuja nove ustvarjalne dejavnosti LEGO® Education Maker

11.02.2018

Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru

3.02.2018

Nova igra Cryptocoinopoly je Monopoly za ljubitelje kriptovalut

4.01.2018

Brezčasno pesem Silvestrski poljub poslušamo že 47 let

31.12.2017

Čarobni zvok lajne v mestu iz instrumenta v obliki zaboja z ročico

30.12.2017

Digitalna igrica CryptoKitties podira rekorde v prodaji

12.12.2017

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Gospodarstvo in finance

3. MPIK Natečaj za najboljšo (koroško) poslovno idejo

23.05.2018

RRA Koroška v okviru podpornih aktivnosti Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška (MPIK) organizira 3. MPIK Natečaj za najboljšo poslovno idejo. Pri izvedbi sodeluje z občinami Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in MO Slovenj Gradec kot lastnicami infrastrukture MPIK. Kot donatorji nagrad pa sodelujejo še podjetja Pristar d.o.o., Revolver d.o.o., Delavska hranilnica d.d. (PE Ravne) in Kwon d.o.o. Prijaviteljem na 3. MPIK Natečaj je tako na voljo nagradni sklad v vrednosti več kot 6.000 €. Namen natečaja je poiskati nove poslovne ideje, ki imajo potencial, da se s predanim delom nosilcev idej in ob pomoči podjetniških podpornih institucij razvijejo v uspešna podjetja. Končni cilj je nastajanje novih, kvalitetnih delovnih mest v podjetništvu, obenem pa razvoj podjetniške kulture, ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti. Z željo, da izraža čim več od naštetega, je izbran tudi slogan natečaja: Tvoja ideja bo jutri podjetje! Rok za oddajo prijav je 31. maj 2018, do 24:00 ure. Več informacij in prijavno dokumentacijo najdete http://www.mpik-koroska.si/si/aktualno/2018/05/722-3-MPIK-Natecaj-za-najboljso-poslovno-idejo  Natečaj poteka v sklopu projekta »SIO RRA Koroška 2018-19«. Projekt delno financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se v okviru Prednostne naložbe 3.1: Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji.  

preberi več

Kaj podjetjem nudi Evropska podjetniška mreža - EEN

23.05.2018

Najobsežnejša mreža podpornih institucij nudi podjetjem podporo pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter sodelovanju v programih EU. Enterprise Europe Network je najobsežnejša mreža podpornih institucij za mala in srednja podjetja. Velikost mreže omogoča hitrejši dostop do različnih informacij in poslovnih kontaktov, pomembnih za slovenska podjetja. Storitve, ki jih nudimo slovenskim organizacijam in zainteresiranim posameznikom, so: Podpora podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju: brezplačne informacije o notranjem trgu EU, praktični nasveti na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja;pomoč pri iskanju primernih poslovnih partnerjev;pomoč pri vstopu na trge EU in trge tretjih držav;pomoč pri tolmačenju evropske zakonodaje, spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij pri oblikovanju evropskih politik. Podpora inovacijam, prenosu znanja in tehnologij: informacije o razvojnih priložnostih, financiranju raziskovalno-razvojnih projektov, tehnoloških izboljšav;pomoč pri iskanju mednarodnih razvojnih partnerjev;individualna pomoč in svetovanje na področjih registracije blagovnih znamk, modelov, patentov in upravljanja z inovacijami;organizacija seminarjev in delavnic o zaščiti intelektualne lastnine, tehnoloških novostih, virih financiranja, organizacija tehnoloških misij in razvojna srečanja s podjetji in raziskovalnimi organizacijami. Podpora sodelovanju v programih EU: pomoč pri identifikaciji najprimernejšegaprograma EU;informacije o aktualnih odprtih razpisih;pomoč pri iskanju projektnih partnerjev v tujini.Spremljajte poslovne priložnosti V mreži dnevno objavljajo nove poslovne, tehnološke in projektne priložnosti, različne dogodke in srečanja. Na brezplačno prejemanje mesečnih elektronskih novic se lahko naročite na spletnem naslovu: www.een.si. Kaj je EEN? Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednjim podjetjem ustanovil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Je najobsežnejša mednarodna mreža podpornih institucij, ki obsega preko 600 organizacij iz Evrope, ZDA, Kanade, Čila, Rusije, Kitajske, Indije. Mreža se še vedno širi. Slovenski konzorcij EEN vključuje Institut Jožef Stefan, Univerzo v Mariboru, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Mariborsko razvojno agencijo, Univerzo na Primorskem ter Javno agencijo SPIRIT Slovenija.   Vir in informacije: Glas gospodarstva, Maj 2018, www.gzs.si, Avtor: Petra Arzenšek, InfoCenter GZS Več informacij na http://een.si/

preberi več

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih po GDPR

25. maja 2018  bo začela veljati splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). GDPR se bo moral uporabljati tudi v podjetjih. Zato podajamo nekaj napotkov in priporočil za delodajalce. Delodajalci ste upravljavci zbirk osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če: je podana zakonska podlaga alije podana osebna privolitev delavca. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v 12. Členu določa vrste evidenc, ki jih morajo voditi delodajalci in sicer: evidenco o zaposlenih delavcih,evidenco o stroških dela,evidenco o izrabi delovnega časa,evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. V skladu s 13.,členom se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo naslednji podatki: 1. podatki o delavcu: osebno ime,datum rojstva, če oseba nima EMŠO,kraj rojstva,država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,enotna matična številka občana,davčna številka,državljanstvo,naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),izobrazba,ali je delavec invalid,kategorija invalidnosti,ali je delavec delno upokojen,ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj); 2. podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci): vrsta delovnega dovoljenja,datum izdaje delovnega dovoljenja,datum izteka delovnega dovoljenja,številka delovnega dovoljenja,organ, ki je izdal delovno dovoljenje; 3. podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi: datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,datum nastopa dela,vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,poklic, ki ga opravlja delavec,strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,število ur tedenskega rednega delovnega časa,razporeditev delovnega časa,kraj, kjer delavec opravlja delo,ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo; 4. podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi: datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko obdeluje tiste osebne podatke, ki jih določa  neposredno zakon - ZEPDSV ali  v skladu  z zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 tiste osebne podatke, ki jih potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Osebna privolitev (pisna!) delavca je dopustna le izjemoma, pod pogojem, da zavrnitev soglasja nima posledic na delovno razmerje oz. na delavčev položaj. Kako je s podatki ali listinami, ki niso naštete v zgornjih alineah? Telefonska številka Delodajalec lahko zbira telefonske številke zaposlenih samo z izrecno privolitvijo zaposlenega za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh. Če delodajalec določi, da mora biti delavec vedno dosegljiv oz. je stalna dosegljivost zapisana v notranjih aktih ali pogodbi o zaposlitvi, mora delodajalec poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost. Potrdilo o nekaznovanosti Potrdilo lahko zahteva delodajalec samo v primeru, da gre za delovna mesta, pri katerih obstaja povečano tveganje za oškodovanje delodajalčevega premoženja ali kadar tako zahteva zakon. Podatki o plači pri bivšem delodajalcu Prejšnji delodajalec je novemu delodajalcu dolžan sporočiti podatke o plači. Zahteva ima zakonsko podlago (zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Delodajalec mora razpolagati s podatki, ki mu omogočajo izračun nadomestila. Običajno se za to uporablja obrazec  ER-28, ni pa nujno, da ga prejšnji delodajalec uporabi, saj lahko podatke sporoči tudi na drugačen način. Kopije osebnih dokumentov Delodajalec ne sme hraniti kopij osebnih dokumentov delavca. Delodajalec z vpogledom v osebni dokument preveri točnost osebnih dokumentov in si prepiše tiste podatke, za katerih obdelavo ima zakonsko podlago. Za kopiranje bi moral delavec podati pisno privolitev, kar pa mu ne bo dalo pravice do hrambe dokumentov. Kopija potrdila o davčni številki in bančne kartice S kopiranjem teh dokumentov ni težav, ker ne gre za osebne dokumente – pojasnilo informacijskega pooblaščenca. Pogoj je, da se delavec s kopiranjem strinja. Sprememba priimka v evidencah in pogoj dostave poročnega lista Informacijski pooblaščenec je podal mnenje, da ni potrebe po dostavi poročnega lista v primeru poroke oz. spremembe priimka in da zadošča vpogled v osebni dokument. Menim, da je treba zadevo gledati širše, saj ni nujno, da je sprememba priimka povezana s poroko. Poročni list je tudi podlaga za odobritev dodatnih dni dopusta v skladu s KP, zato menim, da je poročni list na vpogled potreben, razen, če delavec dostavi kakšno drugo uradno dokazilo o poroki. Kopija izpiska iz rojstne matične knjige otrok S tem dokumentom delavec uveljavlja pravico do dodatnih dni dopusta za otroke, mlajše od 15 let, zato ima takšno zbiranje zakonsko podlago in privolitev ni potrebna. Je pa potrebno dokument uničiti ali vrniti delavcu, ko ni več izpolnjenega pogoja – otrok je presegel starost 15 let. Podatek o prehranjevalnih navadah zaposleni Kadar delodajalec zagotavlja toplo prehrano, je upravičen do podatka o določenih omejitvah pri prehranjevanju iz zdravstvenih razlogov, ni pa upravičen do delavčeve diagnoze, iz katere izhaja določen način prehranjevanja. Pridobitev osebnih podatkov kandidata od trenutnega delodajalca Ni dovoljeno. Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Če so podatki pomembni za zaposlitev iz vidika dokazovanja delovnih izkušenj, lahko od kandidatov zahteva potrdilo oz., pridobitev priporočila. Fotografiranje zaposlenih Ne bi prišlo do nezakonite obdelave zbiranja osebnih podatkov, če bi delodajalec ob nadzoru dela fotografiral delavca, ki očitno krši svoje delovne obveznosti. Te fotografije pa sme delodajalec hraniti samo toliko časa, dokler niso pravnomočno zaključeni postopki zoper delavca. Na splošno delodajalec nima pravice fotografirati zaposlenih brez pisne privolitve. Podatek o veljavnosti vozniškega dovoljenja Delodajalec ima pravno podlago v primeru, da delavec pri delu uporablja službena vozila oz., je zaposlen na delovnem mestu, kjer se kot pogoj zahteva vozniški izpit določene kategorije. Članstvo v sindikatu Gre za občutljiv osebni podatek in delodajalec nima pravice zbiranja, razen če gre za izrecno, pisno, osebno privolitev. Delavec lahko plačuje članarino na dva načina in sicer tako, da jo plačuje sam, druga možnost, da mu jo delodajalec obračunava pri plači. V tem primeru pa bo moral pridobiti ustrezne podatke in tudi ustrezno privolitev za izvajanje plačilnega prometa. Podatki o invalidnosti Delavec je delodajalca dolžan seznaniti s kategorijo invalidnosti, kar določa zakon (ZEPDSV), da lahko delodajalec ugotovi, če ima za delavca primerno delovno mesto, upoštevaje vse njegove omejitve, ki izhajajo iz invalidnosti. NAPOTEK: Kljub temu, da je informacijski pooblaščenec kar nekajkrat zapisal, da s kopiranjem kakšnih dokumentov ni težav, predlagamo, da si dokumente, ki vam jih predložijo zaposleni,  v nobenem primeru ne kopirate, saj si boste s tem otežili delo. Nastavite si evidence v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. V te evidence, si potrebne podatke iz osebnih dokumentov, ki vam jih da delavec na vpogled,  prepišete, dokumente delavcu takoj vrnete in nimate nobenih težav. Vir: www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/

23.05.2018

preberi več

Izplačilo regresa za leto 2018

Delodajalci enkrat letno zaposlenim izplačajo regres za letni dopust. Skrajni rok za izplačilo regresa v letu 2018 je 29. junij. Tako kot navaja 1. odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), so do izplačila regresa upravičeni tisti delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Delodajalec izplača regres najmanj v višini minimalne plače, ki v letu 2018 znaša 842,79 evra bruto. Pravica do regresa je neposredno povezana s pravico do letnega dopusta Delavec, ki pridobi pravico do letnega dopusta ima tudi pravico do regresa. Navedeno pomeni, da mora delodajalec, poleg določb o regresu, zelo dobro poznati tudi določbe o letnem dopustu, ki so opredeljene od 159. do 164. člena ZDR-1. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1). Pravici do letnega dopusta se v nobenem primeru ne more odpovedati (164. člen ZDR-1). Izjemoma se lahko delodajalec in delavec dogovorita za denarno nadomestilo, vendar samo ob prenehanju delovnega razmerja. Navedeno pove, da delavcu, ki sklene delavno razmerje, vsekakor pripada tako letni dopust, kot tudi regres. Koliko regresa posameznemu delavcu pripada, pa je odvisno od konkretne situacije. V nadaljevanju navajamo tri najbolj pogoste primere. Primer 1 (sklenitev delovnega razmerja tekom koledarskega leta) Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1. 3. 2018 do 31. 12. 2018. Delovno razmerje sklene za polni delovni čas (40 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018? Glede na to, da se je delavec zaposlil tekom leta 2018 mu pripada sorazmerni del dopusta (161. člen ZDR-1) in posledično tudi sorazmerni del regresa (4. odstavek 131. člena ZDR-1). Delavec ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, enako velja tudi za regres. V konkretnem primeru delavcu pripada 10/12 letnega dopusta in regresa. Delavcu pripada regres v višini 702,32 EUR bruto (10/12 * 842,79 EUR). Primer 2 (sklenitev delovnega razmerja za polovični delovni čas) Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1.3.2018 do 31.12.2018. Delovno razmerje sklene za polovični delovni čas (20 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018? Delavcu, ki je sklenil pogodbo za polovični delovni čas, pripada samo polovica regresa (5. odstavek 131. člena ZDR-1). V tem konkretnem primeru bi delavcu pripadala celotna polovica regresa, če bi bil pri posameznem delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Ker delavec sklene delovno razmerje s 1.3., mu pripada sorazmerni del polovice regresa. Delavcu pripada regres v višini 351,16 EUR (10/12 * (842,79 EUR/2)). Primer 3 (odsotnost zaradi bolezni, poškodbe ali materinskega oz. starševskega dopusta) Delavka ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, 40 ur tedensko. V januarju 2018 delavka začne materinski oz. starševski dopust zaradi nege otroka. Delavka se bo vrnila na delovno mesto v začetku leta 2019. Delavka bo po zaključenem materinskem oz. starševskem dopustu izkoristila tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Do konca februarja 2021 bo namreč delala samo polovični delovni čas v skladu s 50. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Koliko dopusta in regresa pripada delavki? Delavka ima pravico do celotnega dopusta tako v času, ko je na materinskem oz. starševskem dopustu, kot tudi v času, ko dela polovični delovni čas zaradi starševstva (5. odstavek 131. člena ZDR-1). Torej delavki ves čas odsotnosti pripada tudi polni regres za letni dopust. Podobno je tudi v primerih, ko je delavec oz. delavka odsotna zaradi bolezni ali poškodbe. Davčna obravnava regresa (dohodnina in prispevki) Regres je v vsakem primeru obdavčen z dohodnino. Obdavčitev s prispevki pa je odvisna od višine izplačanega regresa. Od regresa, ki je izplačan do višine 70% povprečne plače zaposlenih v RS, ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov (3. člen ZPSV). Merodajna je povprečna plača iz predpreteklega meseca. Delodajalec, ki izplačuje regres v mesecu juniju, bo upošteval povprečno plačo za mesec april. Če upoštevamo povprečno plačo za mesec februar 2018, znaša maksimalni regres, od katerega ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov 1.146,60 EUR (1.638,00 EUR*0,7). Regres se šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se všteva v letno davčno napoved. Ob izplačilu regresa je potrebno obračunati akontacijo dohodnine v skladu z 127. členom ZDoh-2. Akontacija dohodnine se obračuna od celotne višine regresa, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.   Člankek je bil izvirno objavljen na strani podjetniski-portal.si.

23.05.2018

preberi več

Slovenski start-up leta je podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping!

Na svečani podelitvi ob zaključku prvega dne mednarodne konference PODIM v Mariboru je zagonsko podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping za hitro, varno in učinkovito najemanje preverjenih čistilcev za dom, prejelo nagrado Slovenski start-up leta 2018. Na tisoče gospodinjstev Evropi išče občasno ali redno pomoč za čiščenje in gospodinjska opravila. Še več, prav vsako gospodinjstvo letno v Evropi temu nameni več kot 15 polnih dni svojega prostega časa. Legalnega in preglednega trga ponudnikov storitev čiščenja domov ni. Eno izmed najpogostejših rešitev predstavlja črni trg, ki je nezakonit in nepregleden. Mlada ekipa Beeping, ki domuje v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, je v tem zaznala obetavno poslovno izredno priložnost in se predano lotila podatkovno gnanega poslovanja, ki ga strokovna komisija letošnje nagrade opisuje kot vzornega, učbeniškega in za vzor generacijam, ki prihajajo! V manj kot treh letih – podjetje je bilo ustanovljeno avgusta 2015 – je ekipa Beeping, ki jo vodita Jan Dobrilovič in David Mohar, z minimalnimi finančnimi vložki uspela zgraditi lokalno prepoznavno blagovno znamko Beeping. Le-ta ima danes več kot 16.500 registriranih uporabnikov, ki na trenutno dveh ključih trgih – v Ljubljani in Zagrebu – dostopajo do 100 profesionalnih čistilcev. Kar 75 % vseh čiščenj, ki jih uporabniki naročijo preko platforme Beeping, predstavlja t. i. subscription model oziroma letne naročnine, t. i. retention rate pa dosega kar 80 % uporabnikov. Na ta način ekipa Beeping uspeva zagotavljati vzdržen poslovni model, ki iz meseca v mesec generira okoli 20-odstotno rast poslovanja. Zakaj raje Beeping kot črni trg? V primerjavi z najemanjem čistilcev na črnem trgu spletna platforma Beeping prinaša bistvene prednosti, in sicer zavarovanje za čistilce v primeru poškodb v domu uporabnika, varnost, ker so vsi čistilci, t. i. »beeperji« preverjeni, legalnost, saj imajo čistilci svoje podjetje (s. p. ali d. o. o.), enostavno in hitro uporabo platforme, podporo uporabnikom sedem dni v tednu, spletno plačevanje in zagotovljeno kakovost.  Čistilce namreč uporabniki po vsakem opravljenem čiščenju ocenjujejo, povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 (pet je najvišja ocena) pa znaša kar 4,82! Hkrati so »beeperji« preko akademije Beeping deležni stalnega izobraževanja in zagotavljanja visokih standardov čiščenja. Cene storitev so fiksne in določene glede na kvadraturo stanovanja. Tako denimo čiščenje 55 kvadratnih metrov velikega stanovanje stane 33 EUR, medtem ko čistilci, ki jih uporabniki najemajo na črno, računajo število porabljenih ur, ki se lahko zelo razlikuje, odvisno od izkušenosti in hitrosti čistilca, in povprečno ceno za delovno uro v višini 8 EUR. Bistvena konkurenčna prednost Konkurenca na tem trgu obstaja, saj v Evropi že delujejo platforme, t. i. marketplacei, ki ponujajo čiščenje gospodinjstev. Na območju osredje in vzhodne Evrope so tekmeci večinoma manjše, lokalne platforme, medtem ko gre v zahodni Evropi za večja, z visokimi investicijami skladov tveganega kapitala grajena podjetja, ki pa imajo ključen izziv pri zagotavljanju vzdržnih marketinških stroškov za pridobivanje novih strank. Ekipa Beeping je ta izziv rešila tako, da so pravočasno in zelo natančno prepoznali potrebe strank po rednih čiščenjih s preizkušenimi, zanesljivimi čistilci, in tako uporabnikom kot čistilcem ponudili dolgoročno »win-win« rešitev, ki temelji na podatkovno gnanem (angl. data-driven) poslovanju in skrbni organizaciji delovnih procesov. Ugledni korporativni partnerji Beepingovo izvršnost oz. sposobnost uresničevanja zastavljenih ciljev potrjujejo tudi sklenjena partnerstva z uglednimi mednarodnimi družbami, kot sta Generali Insurance in Henkel Group, pred kratkim pa so sklenili tudi pomembno partnerstvo z NLB, največjo ponudnico bančnih storitev v Sloveniji. NLB bo svojim novim komitentom pod sloganom »Več časa za vas« podarjala Beeping čiščenja, obstoječim strankam platforme Beeping pa praktična darila za preživljanje prostega časa. Prihodnja vizija razvoja Podjetje ima jasno vizijo razvoja tudi za v prihodnje. V letošnjem letu načrtujejo okoli 400.000 EUR prihodkov, pozornost in finančna sredstva pa bodo usmerili v to, da postanejo prva pametna platforma za pomoč gospodinjstvom, ki bo s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja zagotovila večje ujemanje preferenc gospodinjstev in čistilcev ter tako mnogo bolj personalizirano trženje in še boljšo uporabniško izkušnjo. Mesta oz. trgi, ki jih Beeping namerava osvojiti po vstopu na slovenski (Ljubljana) in hrvaški (Zagreb) trg, so predvsem prestolnice osrednje in vzhodne evrope, kot so Budimpešta, Praga in Varšava. O nagradi Nagrado Slovenski start-up leta že enajsto leto zapored podeljuje Iniciativa Start:up Slovenija skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi partnerji iz slovenskega start-up ekosistema. Letošnjih pet finalistov – Event registry, Gotoky, MAG-LEV Audio, Next / Beeping in Smart Optometry – smo s posebnim pred-ocenjevalnim postopkom izbrali iz skupnega nabora trinajstih start-upov, ki so jih kot nominirance za nagrado prek našega javnega poziva predlagali najaktivnejši deležniki slovenskega start-up ekosistema. Strokovna komisija Predstavniki vseh petih podjetij so se 7. maja 2018, v Tehnološkem parku Ljubljana, osebno predstavili strokovni komisiji, sestavljeni iz najvidnejših slovenskih start-up podjetnikov, mentorjev in investitorjev. To so bili Aljoša Domjan, Gregor Rebolj, Matjaž Slak, Darko Butina, Matej Zalar, Gregor Pipan, Tatjana Zabasu, Niko Slavnič in Tilen Travnik,  katerim se je pri ocenjevanju pridružila tudi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič. Kriteriji za ocenjevanje Naziv Slovenski start-up leta si vsako leto prisluži start-up, ki strokovno komisijo prepriča z odlično in predano ekipo, inovativnim produktom, dosedanjimi investicijskimi dosežki in potencialom za hitro rast ter uspešno globalno poslovanje. Hkrati je strokovna komisija pozorna, da gre nagrada v roke ekipi, ki s svojimi razvojnimi dosežki, dejanji in ugledom predstavlja novo generacijo slovenskih inovativnih podjetnikov. Nagrade Letošnji zmagovalec bo za nagrado prejel osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 Startups Marvina Liaoja ter »all-inclusive« paket Pioneers Festivala na Dunaju.  Članek je bil izvorno objavljen na strani startup.si.

22.05.2018

preberi več

2. TIR: snovalci projekta so si zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let!

Gre še za veliko hujšo zadevo kot je TEŠ6. Poglejte, ponarejevalci po navadi tiska­jo bankovce po 20, 50, morda 100 evrov.  Večjih ne, ker je ob plačevanju z bankov­ci višjih vrednosti vsak nanje neprimer­no bolj pozoren in je to neprimerno bolj tvegano. V našem primeru so snovalci te­ga zakona šli še mnogo mnogo dlje. Ne le da so se odločili ponarejati kar najve­čje, to je 500-evrske bankovce, v stilu, kdo nam pa kaj more, šli so še dlje, v vsej svoji ošabnosti in prepotentnosti, oma­mljeni z oblastjo, so se nonšalantno od­ločili, da bodo ponarejali kar bankovce za 3000 evrov. Rekli boste, to je nemogo­če, saj bankovcev s to vrednostjo sploh ni. Res je, ampak niti železniških enotir­nih povezav v dolžini 27 kilometrov za ta­ko ceno ni in jih ne bi smelo biti, zato se mora in se tudi bo Mestna občina Koper vključila v referendumski boj proti tej no­rosti. Če gospodje nedotakljivi mislijo, da nam ne bo uspelo zbrati 40.000 pod­pisov, se zelo motijo. Prepričan sem, da bo rezultat tega referenduma rekorden in bo vsaj 90 odstotkov državljank in dr­žavljanov ta nori vladni projekt zavrnilo.  --- --- Dobronamerno sem se trudil na neštetih sestankih odločevalcem, ministru, držav­nemu sekretarju ..., posredno tudi pred­sedniku vlade in celo na seji državnega sveta, ko smo sprejemali veto, dopoveda­ti, da je zakon za našo državo poguben in naj nemudoma prenehajo s to neumno­stjo. Najdejo naj tiste, ki so jih do te ab­surdne situacije pripeljali, jih umaknejo ter čim prej izpeljejo projekt drugega ti­ra kot novo dvotirno železniško povezavo čim bolj racionalno in čim hitreje, brez nepotrebnega vpletanja sosednjih držav oziroma kogarkoli tretjega. Rekel sem jim, da če bodo vztrajali in preglasovali z zelo jasno večino izglaso­vani veto v državnem svetu, bo to njihov politični samomor. Pa so to vseeno sto­rili. Mi ne želimo nič drugega, kot da se čim prej objavi javni razpis za izgradnjo dvotirnega drugega tira. Le tako bomo iz­vedeli natančno vrednost te investicije danes - prepričan sem, da je Slovenija ta sredstva sposobna zagotovita sama. ---- Povsem jasno je, da se je družba 2TDK rodila zato, da jo pri nas vodi Metod Dragonja, na drugi strani pa madžarski Metod Dragonja oziroma človek predse­dnika vlade Orbana. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je družba »pokrita« z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Madžarsko. Če bi Dragonja v naslednjem oz. v naslednjih mandatih padel v nemilost kateregakoli predsednika vlade in bi ga ta hotel zame­njati, bi bila to misija nemogoče, saj ga bo ščitil madžarski Metod Dragonja. Snovalci projekta so si torej zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let, za kolikor je določena koncesijska pogodba za izgradnjo in upravljanje drugega tira po družbi 2TDK. Za toliko časa bodo pov­sem nedotakljivi, imeli bodo zagotovljene prihodke brez kakršnegakoli dela in tve­ganja. Skratka Metod Dragonja za vedno. vir: Boris Popovič, intervju v Reporterju vir slike: wikimedia.org ...

7.06.2017

preberi več

Reporter: minister Počivalšek s svojo ekipo sprejema bleferje

Minister s svojo ekipo sprejema bleferje, ki mu predstavljajo megalomanske projekte sumljivih organizacij, o katerih nihče nič ne ve V resnih državah so ministri za gospodarstvo ljudje, katerih funkcija je predvsem skrb za odpravljanje ovir za razvoj zdravega podjetništva oziroma delajo vse za njegovo spodbujanje. Pri nas so stvari tudi tu žal obrnjene na glavo. Namesto, da bi minister Zdravko Počivalšek počel tisto, kar bi moral, sprejema bleferje, ki mu prodajajo meglo in se sam pri tem celo sklicuje na ministrstvo za zunanje zadeve. Oktobra lani je bil tako pri ministru Peter Vaš, naddesetnik v Slovenski vojski, in sicer v funkciji predstavnika povsem neznane mednarodne organizacije United Charish Organization, pod vodstvom nekega Indijca po imenu Freddy Ouseph, prijavljen v Kuvajtu. Vaš je pri tem zlorabil veteransko združenje Zvezo društev Moris, kjer je bil podpredsednik (zdaj je predsednik), saj je pri ministru nastopil, kot da bi imel za to pooblastilo Zveze Moris- njenega tedanjega predsednika Draga Bitenca. Slednji trdi, da gre za čisto laž in Zveza društev Moris ni imela nikakršnega opravka z United Charish Organization (UCO), še manj, da bi imel Vaš pooblastilo za dogovarjanje z njo. Vaš naj bi ministru predstavil možnosti sodelovanja z UCO in njene oblike pomoči skozi socialne programe, med drugim lažje zaposlovanje vojnih veteranov. To naj bi pripomoglo k gospodarskemu razvoju Slovenije, projekt pa naj bi za začetek prinesel pet tisoč delovnih mest, in še 15 tisoč po letu dni. Gre za čiste izmišljotine, o UCO nihče ne ve nič. Ko smo ministra Počivalška vprašali, kaj konkretno naj bi UCO počela v Sloveniji, katere konkretne projekte in kje je že izvedla v tujini, od kod se financira, za kakšno organizacijo sploh gre…, nam je pojasnil naslednje: minister se je oktobra lani skupaj s štirimi sodelavci (!) sestal z Vašem, ki se je predstavil kot visoki predstavnik UCO. več v povezavi:

7.06.2017

preberi več

Tehnologija

6 prednosti najbolj zdrave rekreativne dejavnosti - seveda gre za...

20.03.2015

... plavanje! In tega ne govorimo samo zato, ker se ukvarjamo z bazeni. :) Plavanje je sijajen šport za vzdrževanje kondicije skozi celo življenje, saj je voda s svojimi lastnostmi idealno okolje za gibanje, od otroštva pa do višje starosti. Šumenje vode deluje meditativno in sprošča misli. 1. Dobro dene sklepom Pravilno plavanje ne obremenjuje sklepov, vadba je brezudarna. Za razliko od teka, je gibanje v vodi, zaradi njene upornosti in gostote, enakomerno in precej počasno. Tako je vadba primerna za vse, od najmlajših do starejših, ki jih že pestijo kakšne zdravstvene težave. Vodni vzgon tudi razbremeni hrbtenico, kolke, itd. V vodi se boste vsekakor počutili bolj gibčne kot "na suhem". 2. Spodbuja vzrdžljivost Pri plavanju se rekreira celotno telo. Zaradi tega izredno dobro vzpodbuja krvni pretok skozi celotno telo. 3. Gradi mišice Ker sodelujejo bolj ali manj vse mišice v našem telesu, se te tudi enakomerno in celovito krepijo. 4. Krepi srce Ste vedeli, da zmerno plavanje priporočajo celo zdravniki, kot trening za srce? Ter da, v večini primerov, ustreza kot vadba ne glede na starost oz. življenjsko obdobje. 5. Krepi obrambne mehanizme telesa Ker se ponavadi kopamo oz. plavamo v vodi, ki je hladnejša od naše telesne temperature, ima to pozitiven učinek na naš imunski sistem. 6. Znižuje holesterol, možnost diabetesa Zadostna količina gibanja drastično zniža možnost povišanega holesterola ter zniža verjetnost razvoja diabatesa v primerjavi z ljudmi, ki se gibljejo premalo. Smo vas prepričali? Bi si radi ogledali, kakšna zasebna plavališča Vam lahko ponudimo? Izvedite več o bazenih...

preberi več

Podaljšano poletje

25.09.2016

© https://almiracatovic.wordpress.com/ Le kaj je lepšega kot podaljšano poletje in lahkotnost, ki ga to obdobje nosi. Včasih si želim, da bi bila le dva letna časa, poletje in poletje :) Pa vendar, mi je od vseh jesen najlepša, najbolj dišeča in barvno pestra, kjer je pravi melem za oči opazovati vse te prelivajoče se barve, ki počasi prihajajo. In en delček mene se še vedno oklepa poletja, toplote in vročih dni, kjer tako paše enostavno početi nič. 

preberi več

Stopite v pomlad in poletje modni & s stilom

4.03.2015

V ljubljanskem Emporiumu odprli prenovljeno Topshop trgovino in moško Topman različico za vse modne navdušence Obraz Topshopa je slavna britanska manekenka Cara Delevingne. V Emporiumu so na 450m2 odprli prenovljeno trgovino Topshop in njeno moško različico Topman. Ob pravem britanskem brunchu smo si, skupaj z znanimi obrazi, ki obožujejo Topshop in Topman, ogledali najnovejši kolekciji za pomlad/poletje 2015. Na odprtje Topshopa in Topmana so prišli tudi nekateri znani Slovenci, med njimi Tjaša Kokalj ... Britanski blagovni znamki v svetu mode narekujeta modne smernice  tako mladim kot vsem fashionistom. Priljubljeni  sta tako pri svetovnih zvezdnikih kot slovenskih estradnikih. ... Ajda Sitar in Manja Plešnar ... Trendovsko usmerjene linije oblačil, vključujejo tako ulični stil kot glamurozne kose, obutev ter modne dodatke, ter to sezono veliko jeansa in nakita.  ... Karin Škufca ... Kolekcija Topshop za pomlad poletje 2015 združuje različne trende. V kolekciji je veliko črt, svežih cvetličnih potiskov, kombinacij različnih barv in preplet različnih materialov.  ... Demetra Malalan ... Kot "Trendsetterja" mode za mlade sodelujeta Topshop in Topman z vzpenjajočimi mladimi modnimi oblikovalci, katere navdušuje umetnost in tako nastanejo najboljši kosi, ki vedno izstopajo od ostalih.  ... Uroš Smolej ... Tudi pri Topmanu so se poigrali z različnimi materiali in strukturami oblačil. Navidez dolgočasne obleke postanejo z različnimi potiski in vzorci prava modna poslastica.  ... Nejc Simšič ... Topshop je bil ustanovljen leta 1964, Topman pa je vzniknil leta 1978 kot moška različica ženskega Topshopa. Spadata v korporacijo Arcadia Group Ltd. Leta 2002 je postal lastnik Arcadie Sir Philip Green. Danes ima 2500 trgovin v Veliki Bitaniji  in vek kot 500 trgovin v različnih državah sveta. ... Regina ...

preberi več

2. TIR: snovalci projekta so si zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let!

7.06.2017

Gre še za veliko hujšo zadevo kot je TEŠ6. Poglejte, ponarejevalci po navadi tiska­jo bankovce po 20, 50, morda 100 evrov.  Večjih ne, ker je ob plačevanju z bankov­ci višjih vrednosti vsak nanje neprimer­no bolj pozoren in je to neprimerno bolj tvegano. V našem primeru so snovalci te­ga zakona šli še mnogo mnogo dlje. Ne le da so se odločili ponarejati kar najve­čje, to je 500-evrske bankovce, v stilu, kdo nam pa kaj more, šli so še dlje, v vsej svoji ošabnosti in prepotentnosti, oma­mljeni z oblastjo, so se nonšalantno od­ločili, da bodo ponarejali kar bankovce za 3000 evrov. Rekli boste, to je nemogo­če, saj bankovcev s to vrednostjo sploh ni. Res je, ampak niti železniških enotir­nih povezav v dolžini 27 kilometrov za ta­ko ceno ni in jih ne bi smelo biti, zato se mora in se tudi bo Mestna občina Koper vključila v referendumski boj proti tej no­rosti. Če gospodje nedotakljivi mislijo, da nam ne bo uspelo zbrati 40.000 pod­pisov, se zelo motijo. Prepričan sem, da bo rezultat tega referenduma rekorden in bo vsaj 90 odstotkov državljank in dr­žavljanov ta nori vladni projekt zavrnilo.  --- --- Dobronamerno sem se trudil na neštetih sestankih odločevalcem, ministru, držav­nemu sekretarju ..., posredno tudi pred­sedniku vlade in celo na seji državnega sveta, ko smo sprejemali veto, dopoveda­ti, da je zakon za našo državo poguben in naj nemudoma prenehajo s to neumno­stjo. Najdejo naj tiste, ki so jih do te ab­surdne situacije pripeljali, jih umaknejo ter čim prej izpeljejo projekt drugega ti­ra kot novo dvotirno železniško povezavo čim bolj racionalno in čim hitreje, brez nepotrebnega vpletanja sosednjih držav oziroma kogarkoli tretjega. Rekel sem jim, da če bodo vztrajali in preglasovali z zelo jasno večino izglaso­vani veto v državnem svetu, bo to njihov politični samomor. Pa so to vseeno sto­rili. Mi ne želimo nič drugega, kot da se čim prej objavi javni razpis za izgradnjo dvotirnega drugega tira. Le tako bomo iz­vedeli natančno vrednost te investicije danes - prepričan sem, da je Slovenija ta sredstva sposobna zagotovita sama. ---- Povsem jasno je, da se je družba 2TDK rodila zato, da jo pri nas vodi Metod Dragonja, na drugi strani pa madžarski Metod Dragonja oziroma človek predse­dnika vlade Orbana. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je družba »pokrita« z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Madžarsko. Če bi Dragonja v naslednjem oz. v naslednjih mandatih padel v nemilost kateregakoli predsednika vlade in bi ga ta hotel zame­njati, bi bila to misija nemogoče, saj ga bo ščitil madžarski Metod Dragonja. Snovalci projekta so si torej zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let, za kolikor je določena koncesijska pogodba za izgradnjo in upravljanje drugega tira po družbi 2TDK. Za toliko časa bodo pov­sem nedotakljivi, imeli bodo zagotovljene prihodke brez kakršnegakoli dela in tve­ganja. Skratka Metod Dragonja za vedno. vir: Boris Popovič, intervju v Reporterju vir slike: wikimedia.org ...

preberi več

Reporter: minister Počivalšek s svojo ekipo sprejema bleferje

7.06.2017

Minister s svojo ekipo sprejema bleferje, ki mu predstavljajo megalomanske projekte sumljivih organizacij, o katerih nihče nič ne ve V resnih državah so ministri za gospodarstvo ljudje, katerih funkcija je predvsem skrb za odpravljanje ovir za razvoj zdravega podjetništva oziroma delajo vse za njegovo spodbujanje. Pri nas so stvari tudi tu žal obrnjene na glavo. Namesto, da bi minister Zdravko Počivalšek počel tisto, kar bi moral, sprejema bleferje, ki mu prodajajo meglo in se sam pri tem celo sklicuje na ministrstvo za zunanje zadeve. Oktobra lani je bil tako pri ministru Peter Vaš, naddesetnik v Slovenski vojski, in sicer v funkciji predstavnika povsem neznane mednarodne organizacije United Charish Organization, pod vodstvom nekega Indijca po imenu Freddy Ouseph, prijavljen v Kuvajtu. Vaš je pri tem zlorabil veteransko združenje Zvezo društev Moris, kjer je bil podpredsednik (zdaj je predsednik), saj je pri ministru nastopil, kot da bi imel za to pooblastilo Zveze Moris- njenega tedanjega predsednika Draga Bitenca. Slednji trdi, da gre za čisto laž in Zveza društev Moris ni imela nikakršnega opravka z United Charish Organization (UCO), še manj, da bi imel Vaš pooblastilo za dogovarjanje z njo. Vaš naj bi ministru predstavil možnosti sodelovanja z UCO in njene oblike pomoči skozi socialne programe, med drugim lažje zaposlovanje vojnih veteranov. To naj bi pripomoglo k gospodarskemu razvoju Slovenije, projekt pa naj bi za začetek prinesel pet tisoč delovnih mest, in še 15 tisoč po letu dni. Gre za čiste izmišljotine, o UCO nihče ne ve nič. Ko smo ministra Počivalška vprašali, kaj konkretno naj bi UCO počela v Sloveniji, katere konkretne projekte in kje je že izvedla v tujini, od kod se financira, za kakšno organizacijo sploh gre…, nam je pojasnil naslednje: minister se je oktobra lani skupaj s štirimi sodelavci (!) sestal z Vašem, ki se je predstavil kot visoki predstavnik UCO. več v povezavi:

preberi več

Sociopati in psihopati - II. del

6.06.2017

preberi več

Do ponedeljka 05.06. smo zbrali 17.200 podpisov. Potrebujemo jih še cca. 23.000!

6.06.2017

preberi več

Sexy women

6.06.2017

preberi več

IZJAVA ZA JAVNOST nova ekološka katastrofa na vidiku?

6.06.2017

preberi več

Prizadetih 150 hektarjev hmeljišč

6.06.2017

preberi več

Najvišja lesena stavba na svetu bo v japonskem Tokiu

10.05.2018

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

2. TIR: snovalci projekta so si zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let!

7.06.2017

Gre še za veliko hujšo zadevo kot je TEŠ6. Poglejte, ponarejevalci po navadi tiska­jo bankovce po 20, 50, morda 100 evrov.  Večjih ne, ker je ob plačevanju z bankov­ci višjih vrednosti vsak nanje neprimer­no bolj pozoren in je to neprimerno bolj tvegano. V našem primeru so snovalci te­ga zakona šli še mnogo mnogo dlje. Ne le da so se odločili ponarejati kar najve­čje, to je 500-evrske bankovce, v stilu, kdo nam pa kaj more, šli so še dlje, v vsej svoji ošabnosti in prepotentnosti, oma­mljeni z oblastjo, so se nonšalantno od­ločili, da bodo ponarejali kar bankovce za 3000 evrov. Rekli boste, to je nemogo­če, saj bankovcev s to vrednostjo sploh ni. Res je, ampak niti železniških enotir­nih povezav v dolžini 27 kilometrov za ta­ko ceno ni in jih ne bi smelo biti, zato se mora in se tudi bo Mestna občina Koper vključila v referendumski boj proti tej no­rosti. Če gospodje nedotakljivi mislijo, da nam ne bo uspelo zbrati 40.000 pod­pisov, se zelo motijo. Prepričan sem, da bo rezultat tega referenduma rekorden in bo vsaj 90 odstotkov državljank in dr­žavljanov ta nori vladni projekt zavrnilo.  --- --- Dobronamerno sem se trudil na neštetih sestankih odločevalcem, ministru, držav­nemu sekretarju ..., posredno tudi pred­sedniku vlade in celo na seji državnega sveta, ko smo sprejemali veto, dopoveda­ti, da je zakon za našo državo poguben in naj nemudoma prenehajo s to neumno­stjo. Najdejo naj tiste, ki so jih do te ab­surdne situacije pripeljali, jih umaknejo ter čim prej izpeljejo projekt drugega ti­ra kot novo dvotirno železniško povezavo čim bolj racionalno in čim hitreje, brez nepotrebnega vpletanja sosednjih držav oziroma kogarkoli tretjega. Rekel sem jim, da če bodo vztrajali in preglasovali z zelo jasno večino izglaso­vani veto v državnem svetu, bo to njihov politični samomor. Pa so to vseeno sto­rili. Mi ne želimo nič drugega, kot da se čim prej objavi javni razpis za izgradnjo dvotirnega drugega tira. Le tako bomo iz­vedeli natančno vrednost te investicije danes - prepričan sem, da je Slovenija ta sredstva sposobna zagotovita sama. ---- Povsem jasno je, da se je družba 2TDK rodila zato, da jo pri nas vodi Metod Dragonja, na drugi strani pa madžarski Metod Dragonja oziroma človek predse­dnika vlade Orbana. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je družba »pokrita« z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Madžarsko. Če bi Dragonja v naslednjem oz. v naslednjih mandatih padel v nemilost kateregakoli predsednika vlade in bi ga ta hotel zame­njati, bi bila to misija nemogoče, saj ga bo ščitil madžarski Metod Dragonja. Snovalci projekta so si torej zagotovi­li lagodno življenje na nivoju cesarjev ali sultanov za najmanj naslednjih 45 let, za kolikor je določena koncesijska pogodba za izgradnjo in upravljanje drugega tira po družbi 2TDK. Za toliko časa bodo pov­sem nedotakljivi, imeli bodo zagotovljene prihodke brez kakršnegakoli dela in tve­ganja. Skratka Metod Dragonja za vedno. vir: Boris Popovič, intervju v Reporterju vir slike: wikimedia.org ...

preberi več

Reporter: minister Počivalšek s svojo ekipo sprejema bleferje

Sociopati in psihopati - II. del

Do ponedeljka 05.06. smo zbrali 17.200 podpisov. Potrebujemo jih še cca. 23.000!

Sexy women

IZJAVA ZA JAVNOST nova ekološka katastrofa na vidiku?

Prizadetih 150 hektarjev hmeljišč

Minister Karl pa nič…. Ali vlada sploh ve kaj dela? Avstrijska Koroška: živali so zaščitene, Slovenci pa ne!

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer se trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudili ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičev, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovniskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabijo in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, ubogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej