s

Obvestila

Izpostavljeni dogodki

Spletna kamera v živo - Koča na kremžarjevem ...

Vremenske razmere - kamere v živo "Koča na Kremžarjevem vrhu"cam1:  http://www.foscam.si/kremzarca1.htmcam2: ...

DITKA PREDSTAVLJA SINGL »DEMON LJUBEZNI«

Pevka in kitaristka Ditka predstavlja skladbo z naslovom Demon ljubezni. Pesem Ferija Lainščka je uglasbil Gorazd Čepin, ki je tudi avtor ...

Kako je pentlja postala rožnata

Pentlja se je pojavila kot simbol osveščanja in podpore v letu 1979, ko je Penney Laingen izrazila na tak način podporo možu, ki je bil takrat v ...

18. Gostičevi dnevi: Slovesnosti v spomin na ...

S koncertno izvedbo Liturgije sv. Janeza Zlatousta Sergeja Rahmaninova bo skupaj z Zborom slovenske filharmonije, s katerim ga veže več kot ...

Orkester Slovenske filharmonije s solisti AG

Na današnjem koncertu Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko maestra TaeJung Leea spremlja izvrstne mlade soliste Akademije za glasbo. Z nami ...

Koncert prvonagrajencev

Danes zvečer vas vljudno vabimo na koncert prvonagrajencev TEMSIGA, slovenskega glasbenega tekmovanja, na katerem bodo ob 19.30 v veliki dvorani ...

Kulturni praznik v Slovenski filharmoniji

8. februar 2017 ob 10.00 in 14.00, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaSlovenska filharmonija in Slovenski tolkalni projekt ob kulturnem ...

Zaključuje se 2. Filharmonični festival ...

Po dveh zelo uspešnih koncertnih večerih letošnji festival zaključujemo s koncertom, na katerem boste lahko slišali Lullyjevo instrumentalno ...

Zborovski svet Mateja Hubada

Koncert v spomin 150. obletnice rojstva in 80. obletnice smrti skladatelja in dirigenta Mateja Hubada. Zbor Slovenske filharmonije / dirigentka ...

Družinski koncert, kulturni praznik za vso ...

"Na podeželju je bilo res lepo; bilo je poletje, žito je rumenelo, oves zelenel, na zelenih travnikih je bilo seno spravljeno v kopice, štorklja pa ...

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

Koledar dogodkov

Modri abonma 6 / Stravaganze 6

Slovenska filharmonija

30.

mar

Modri abonma 6 / Stravaganze 6

Modri abonma 6 / Stravaganze 6

Slovenska filharmonija

31.

mar

Modri abonma 6 / Stravaganze 6

Karatbars enodnevni seminar za Slovenijo in Hrvaško

Trenutek .

01.

apr

Karatbars enodnevni seminar za Slovenijo in Hrvaško

Srebrni abonma

Slovenska filharmonija

05.

apr

Srebrni abonma

Oranžni abonma 7 / Juventus senectutis 7

Slovenska filharmonija

06.

apr

Oranžni abonma 7 / Juventus senectutis 7

Oranžni abonma 7 / Juventus senectutis 7

Slovenska filharmonija

07.

apr

Oranžni abonma 7 / Juventus senectutis 7

Vokalni abonma 7 / Študentski abonma

Slovenska filharmonija

09.

apr

Vokalni abonma 7 / Študentski abonma

Pogled nazaj - pogled naprej: Janez Matičič

Slovenska filharmonija

21.

apr

Pogled nazaj - pogled naprej: Janez Matičič

Mozartine 2017

Slovenska filharmonija

23.

apr

Mozartine 2017

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Slovenska filharmonija

11.

maj

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Slovenska filharmonija

12.

maj

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Vokalni abonma 8

Slovenska filharmonija

14.

maj

Vokalni abonma 8

GALA KONCERT – 15 let Trobilnega ansambla Slovenske ...

Slovenska filharmonija

16.

maj

GALA KONCERT – 15 let Trobilnega ansambla Slovenske ...

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Slovenska filharmonija

25.

maj

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Slovenska filharmonija

26.

maj

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Slovenska filharmonija

01.

jun

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Slovenska filharmonija

02.

jun

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Politika

SDH, manekenke in tihi partnerji. Kaže pa, da sporna Puljić in Žmavc ne bosta izvoljena.

Kot zdaj kaže, sporna kandidata za nova člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, Željko Puljić (Iskratel), ki ga predlaga Desus, in Franci Žmavc (IMP), ki ga predlaga SMC, za potrebno ...

Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici

Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki imajo državni praznik posvečen kulturi. A tukaj se pozitivni pristop žal že konča. Slavimo namreč smrt in ne rojstvo našega nesporno največjega pesnika Franceta Prešerna. Žal pa se negativni pristop v zvezi s tem nadaljuje in to tja, kamor se nikakor ne bi smel, vse do državne himne Republike Slovenije. V Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), je v 5. členu določeno:»Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.« Hervardi smo že leta 2005 na svojem spletnem mestu www.hervardi.com objavili prispevek z naslovom Zdravica ali Zdravljica?. V NUK-u smo pridobili izvirni Prešernov rokopis Zdravice, ki jo je pesnik napisal »ob novini 1844«. Izvirna pesem Zdravica je prava Prešernova umetnina in to ne samo v pesniškem smislu, marveč tudi v črkopisnem smislu. Napisana je v pisavi bohoričici, v baročnem umetniškem stilu, v katerega je Prešeren vložil vsa svoja čustva, zanos in pri tem dobesedno sofisticiral črke. Toda Zdravica je bila leta 1844 prepovedana. Takrat je imela devet kitic. Besedilo Prešernove izvirne Zdravice iz leta 1844, ki je bilo prepovedano: Zdravica ob novini leta 1844. Spet terte so rodile, Prijatli vince nam sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko. Ki vtopiVse skerbi, Veselo upanje budi. Komu pervo zdravicoNapili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, Deželo našo živi Bog. Brate vse, Kar nas jeSinov slovenske matere! V sovražnike z oblakovRodu naj na'šga treši grom! Prost, ko je bil očakovNaprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobeNjih rokeVerige vse, ki jim teže! Edinost, sreča, sprava, K njim naj nazaj se vernejo! Otrok kar ima SlavaVsi naj si v roke sežejo, De oblastSpet in čast, Ko ble ste, boste naša last! Bog živi vas Slovenke, Prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej, Za naprejSlovite drage vekomej! Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov! Mladenči! Zdaj se pijeZdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, Noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nasBode vasJo serčno varvat' klical čas. Žive naj vsi narodi, Ki dan dočakat hrepene, De koder sonce hodi, Ne bo pod njim sužne glave! Kupca taNjim veljaNaj Bog jim dobre sreče da! Visoko zdaj prijatli, Kozarce zase vzdignimo! Saj smo se vsi pobratli, Saj eno misel mislimo; Bog naj te, Bog naj me, Naj nas živi tovar'še vse! Amen. Slike rokopisa izvirne Prešernove Zdravice iz leta 1844:  Dve leti pozneje, je Prešeren znova poskusil objaviti svojo pesem v pesniški zbirki Poezije, pri čemer lahko že na prvi pogled opazimo več očitnih sprememb. Ne gre zgolj za to, da pesem več nima devetih kitic, temveč samo še sedem, pač pa tudi za to, da je napisana z drugo pisavo (Zdravica v bohoričici, Zdravljica v gajici), ima pa tudi spremenjen naslov – Zdravljica namesto Zdravica. Pesem je bila tudi tokrat cenzurirana, saj bi moral pesnik iz že oskubljene verzije izločiti še eno kitico, tako da bi jih bilo objavljenih samo šest. Besedilo rokopisa Zdravljice za Poezije, 1846, ki je bilo cenzurirano in ni izšlo: Zdravljica Spet terte so rodíle, Perjátli! vínce nam sladkó, Ki nam ožívlja žíle, Sercé razjásni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih úp budí. Komú nar pred veséloZdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Bráte vse, Kar nas je, Sinóv slovéče matere! Edínost, sréča, správaK nam naj nazáj se vernejo; Otrók, kar íma Sláva, Vsi naj si v róke séžejo! De oblástIn z njó část, Obílnost bódo náša lást. Bóg žívi vas Slovénke, Prelépe, žláhtne róžice! Ni táke je mladénke, Ki náše je kerví dekle; Naj sinóvZárod novIz vas bo stráh sovrážnikov! Mladenči, zdéj se píjeZdravljíca váša, vi naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strúp; Ker po nasBode vasJo serčno bránit' klícal čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat' dán, De, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, De rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bo meják! Na zádnje še, perjátli! Kozárce za-se vzdignimo! Ki smo za tó se zbrátli, Ki dôbro v sercu míslimo. Dókaj dníNaj živíBog, kar nas dôbrih je ljudí! Slike rokopisa cenzurirane Zdravljice iz leta 1846:  Šele leta 1848 je pesem naposled le izšla pod naslovom Zdravljica, v dveh verzijah, ki se med seboj nekoliko razlikujeta, obe pa imata osem kitic. Ena kitica je bila torej še vedno cenzurirana oziroma ni bila objavljena. Besedilo Zdravljice, objavljene v Kmetijskih in rokodelskih novicah, letnik 6, številka 17, dne 26. 04. 1848: Prijátli! odrodíleSo terte vínce nam sladkó, Ki nam ožívlja žíle, Sercé razjásni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih up budí! Komú nar pred veséloZdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas jeSinóv slovéče matere! V sovrážnike z oblákovRodú naj nášga tréši gróm; Prost, ko je bíl očákov, Napréj naj bó Slovéncov dóm; Naj zdrobéNjih rokéSi spóne, ki jim še težé! Edínost, sréča, správaK nam naj nazáj se vernejo; Otrók, kar íma Sláva, Vsi naj si v róke séžejo, De oblastIn z njó část, Ko préd, spet náša boste lást! Bog žívi vas Slovénke, Prelépe, žláhtne róžice; Ni táke je mladénke, Ko náše je kervi dekle; Naj sinóvZárod nóvIz vas bo stráh sovrážnikov! Mladénči, zdaj se píjeZdravljíca váša, ví naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strúp; Kér zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno bránit' klíče čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Nazádnje še prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v sercu míslimo; Dókaj dníNaj živíVsak, kar nas dôbrih je ljudí! — Besedilo Zdravljice, objavljene v Krajnski čbelici, št. 5, leta 1848, na straneh 25-27: Prijatli! odrodíleSo terte vince nam sladkó, Ki nam oživlja žíle, Sercé razjasni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih up budí! Komú nar pred veséloZdravljico, bratje! čmo zapét'? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas jeSinóv slovéče matere! V sovražnike 'z oblákovRodú naj naš'ga treši gróm, Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dóm; Naj zdrobéNjih rokéSi spóne, ki jih še težé! Edinost, sréča, správaK nam naj nazaj se vernejo, Otrók, kar ima Sláva, Vsi naj si v róke séžejo, De oblastIn z njo část, Ko préd, spet naša boste last! Bog žívi vas slovénske, Prelépe, žláhtne róžice; Ni take je mladenke, Ko naše je kerví dekle; Naj sinóvZarod nóvIz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se píjeZdravljica váša, ví naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strup; Kér zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno bránit' kliče čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat' dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepir iz svéta bo pregnán, Ki rojákProst, bo vsák, Ne vrág, le sósed bo meják! Nazádnje še, prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v sercu míslimo; Dokaj dníNaj živíVsak, kar nas dobrih je ljudí! — Ker je bil že rokopis Zdravljice iz leta 1846 precej drugačen od rokopisa Zdravice iz leta 1844, za katerega je bilo nesporno jasno, da gre za Prešernovo pisanje, smo se Hervardi leta 2016 odločili, da bomo naročili grafološko forenzično preiskavo in primerjavo obeh rokopisov. Mislili smo namreč, da rokopis Zdravljice iz leta 1846 sploh ni Prešernov. Pri preiskavi ter izdelavi mnenja in izvida so sodelovali trije grafološki forenziki iz Slovenije in tujine. Rezultati so nas najprej presenetili. Primerjava obeh rokopisov, Zdravice (Sdravice, shranjene v NUK pod signaturo MS 471) iz leta 1844 in Zdravljice iz leta 1846, je pokazala, da »je verjetno, da je sporni in primerjalni rokopis napisala ista oseba«. Oba rokopisa sta torej verjetno res Prešernovo delo. Seveda pa se takoj postavlja vprašanje, zakaj je prišlo do spremembe naslova pesmi iz povsem slovenske Zdravice v sporno Zdravljico, katere koren predstavlja beseda zdravlje, ta pa očitno ni slovenska. Grafološka preiskava seveda na to vprašanje ni mogla direktno odgovoriti, je pa nedvomno ponudila nekaj zanimivih dejstev. Medtem ko je Prešeren rokopisu svoje cenzurirane Zdravice, ki nikdar ni izšla, posvetil ogromno časa, in se je kot že rečeno posebej potrudil za umetniški vtis, je v primeru rokopisa Zdravljice povsem nasprotno. Iz rokopisa Zdravljice je možno razbrati, da je pesnikova pisava povsem prazna, brez pentelj tako značilnih za Zdravico. Bilo mu je popolnoma vseeno kako izgleda. Zdravljico je pač napisal in sicer v zadostitev tujega interesa! Iz pisave je moč razbrati pesnikovo obupanost, pesimizem, jezo in celo srd. Zdravljica je napisana s tresočo roko, kar grafologija interpretira kot konflikt med podzavestjo in zavestjo. Prešeren je pisal nekaj, česar enostavno ni maral! Očitno gre za dve povsem ločeni pesmi. Izvirna neobjavljena Zdravica z devetimi kiticami, je kot smo že zapisali vrhunsko pesniško in umetniško delo, v katerega je pesnik vložil ogromno truda, svoja čustva in zanos. Zdravljica pa je popolno nasprotje Zdravice! Zdravljica je popravljana po navodilih in v tej pesmi Prešerna ni, niti kot pesnika, niti kot umetnika, celo kot človeka ne. S spremembo pisave rokopisa je dal naš največji pesnik bralcem vedeti, da je nekaj narobe – to ni moje delo, avtor tega nisem jaz! Če je bila pesem popravljana in spremenjena po navodilih, je logično, da enako velja tudi za njen naslov. Nazadnje se je izkazalo, da smo torej vendarle imeli prav, čeprav smo sprva mislili, da je Zdravljica ponarejena in je Prešeren sploh ni napisal. Analiza je pokazala, da je skoraj tako, oziroma še huje! Kaj vse zgoraj zapisano pomeni za slovenski narod in predvsem za himno Republike Slovenije?! Nesporno je, da bi že leta 1844 izšla pesem Zdravica z devetimi kiticami, če ne bi bilo avstrijske cenzure. V tem primeru Zdravljica nikdar sploh ne bi nastala. Prav tako je nesporno, da je leta 1848 izšla spremenjena in še zmeraj cenzurirana Zdravljica, s spremenjenim naslovom, ki sploh ni slovenski. Danes imamo torej Slovenci za svojo državno himno pesem, ki je cenzurirana in sploh ne predstavlja avtorja – našega največjega pesnika – Franceta Prešerna. Poglejmo sedaj še primerjavo sedme kitice obeh pesmi, kajti Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) določa, da je slovenska himna prav sedma kitica. Sedma kitica izvirne Prešernove Zdravice (1844) Mladénči! Zdaj se píje Zdravíca vaša, vi naš úp! Ljubézni domačíje, Nobén naj vam ne osmerti strup! Ker po nas Bode vasJo serčno varvat' klícal čas. sedma kitica cenzurirane Zdravljice (1848) Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Primerjava besedil sedme kitice obeh pesmi je seveda že sama po sebi zanimiva. V sedmi kitici Zdravice Prešeren poziva slovenske mladeniče, naj ljubijo svojo domovino in naj jo srčno branijo, sedma kitica Zdravljice pa nagovarja vse narode, naj se ne prepirajo med seboj in naj bodo drug drugemu mejak, ne vrag. Posebej zanimivo je tudi dejstvo, da je v njej trikrat zapisana beseda »ki«, katera je danes v enem primeru nadomeščena z besedo »ko«, v drugem pa z besedo »da«. Kdo je avtor te spremembe, ni znano, v nobenem primeru pa to ni France Prešeren! To tudi pomeni, da je cenzurirana Zdravljica objavljena leta 1848, pozneje bila spet spremenjena, in to nikakor ne more biti Prešernovo delo. Posledično je Zdravljica, ki jo imamo danes Slovenci za svojo himno, ne zgolj cenzurirana, temveč tudi prenarejana, ali pravilneje z vidika avtorskega dela ponarejena. Nikakor torej ne gre za Prešernovo stvaritev! Naredimo povzetek znanih dejstev. Imamo torej štiri verzije pesmi. Prva, izvirna Prešernova stvaritev iz leta 1844 nosi naslov Zdravica in ima devet kitic. Objavljena je bila šele leta 1895 v Ljubljanskem zvonu, letnik 15, številka 10, na straneh 642 in 643. Avtor je Krmavnar, R, naslov prispevka pa je Nekaj Prešernove ostaline. To je do danes edina znana objava izvirne, celotne in necenzurirane Prešernove Zdravice. Druga verzija pesmi iz leta 1846 nosi že spremenjeni naslov Zdravljica in ima samo sedem kitic. Prešeren je že sam umaknil dve kitici, za kateri je vedel, da ju bodo cenzurirali. Ko je dunajski cenzor za slovenščino Franc Miklošič cenzuriral še eno kitico, je Prešeren pesem umaknil iz Poezij in tako tudi ta verzija ni bila objavljena. Leta 1848 sta bili v Kmetijskih in rokodelskih novicah ter v Krajnski čbelici vendarle objavljeni dve verziji Zdravljice, ki se med seboj razlikujeta v eni besedi (slovenske in Slovenke), obe pa imata osem kitic. Zdravljica, ki se jo danes učijo naši otroci v šolah ni enaka nobeni izmed teh štirih verzij. To pomeni, da je bila pozneje še spremenjena in posledično v nobenem primeru ne gre za Prešernovo delo, saj je pesnik med tem že umrl. Kdo je avtor te spremembe, ne vemo. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da to peto verzijo pesmi pripisujemo Prešernu in tudi to, da je besedilo državne himne Republike Slovenije prav iz te pete verzije neznanega avtorja. Leta 2016, so otroci nekaterih osnovnih šol v Sloveniji dobili ilustrirano knjigo z naslovom Zdravljica, ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je izšla leta 2014 pri založbi Mladinska knjiga. V tej knjigi se sedma kitica Zdravljice (besedilo državne himne RS) glasi: Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, Ko rojakProst, bo vsak, Ne vrag, le sosed bo meják! Poglejmo še vsebinsko primerjavo 8. kitice Zdravice in 7. kitice Zdravljice. Osma kitica izvirne Prešernove Zdravice (1844) Živé naj vsi naród, Ki dan dočákat hrepené,De kóder sónce hódiNe bó pod njim súžne glavé! Kupca tá Njim veljá Naj Bóg jim dôbre sréče dá!sedma kitica cenzurirane Zdravljice (1848): Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Prešeren v svoji izvirni Zdravici nagovarja vse narode k svobodi in jih poziva naj ne bodo sužnji, nato pa nazdravi in obenem poziva Boga naj pripomore k temu! Dobesedno nevzdržno, nedopustno in celo žaljivo je, da imamo danes Slovenci za državno himno 7. kitico cenzurirane in spremenjene Zdravljice, ki ni Prešernovo delo. Pravzaprav sploh ni jasno natančno besedilo državne himne Republike Slovenije, ker ga zakon ne navaja, znane verzije pa so med seboj različne. Svobodni ljudje enostavno ne moremo in ne smemo pristati na to, da imamo za svojo državno himno cenzurirano pesem, med tem ko izvirne Prešernove Zdravice skoraj nihče ne pozna. V slovenskih šolah žal učence in dijake učijo o Zdravljici namesto o Zdravici, številni učitelji in učiteljice slovenščine pa sploh ne morejo verjeti, da je Prešeren dejansko napisal Zdravico, ne Zdravljice, ki je brez cenzure sploh nikoli ne bi bilo. Vse to žal kaže kakšno kulturo imamo dandanes in ob slovenskem kulturnem dnevu je na to treba vsaj opozoriti. Za konec poglejmo še danes cenzurirano 6. kitico izvirne Prešernove Zdravice, ki je resnično aktualna tudi danes, saj dobesedno nagovarja številne odpadnike slovenskega naroda ali pravilneje rečeno izdajalke, saj je ta kitica pravzaprav namenjena Slovenkam: Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov! Spis posvečam svojemu bratu Sebastijanu. V Mariboru, 08. 02. 2017 Andrej Šiško Svetujemo vam, da preberete tudi prvi spis na to temo, ki je bil objavljen leta 2005 pod naslovom Zdravica ali Zdravljica?.

Zdravljica ni himna svobodnih!

V začetku lanskega leta smo iskali Skrbnike Slovenske slave, da bi nam finančno omogočili štiri dolgoročnejše projekte. Enega izmed njih smo udejanjili poleti 2016 – gre za knjigi Dragana Šande Slovencem. Drugi projekt predstavlja grafološka forenzična preiskava dveh Prešernovih rokopisov Zdravice in Zdravljice. Prav posebej nas veseli, da lahko ob slovenskem kulturnem prazniku slovenski javnosti prvič predstavimo spis z naslovom Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici. S pomočjo zbranih denarnih prispevkov smo pridobili grafološko študijo, ki je ob drugih virih podlaga pričujočemu spisu. Vsem Skrbnikom Slovenske slave se ob tem iskreno zahvaljujemo. Za današnjo objavo spisa imate velike zasluge tudi vi! Slovenskemu kulturnemu prazniku v čast objavljamo tudi 7. izredno oddajo Resničnostnega šova Resnična resničnost z naslovom Svobodni ljudje ne moremo priznavati cenzurirane himne! Oddajo si lahko ogledate spodaj.  Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine! Čestitamo vam ob slovenskem kulturnem prazniku!

Tiha vojna na Banki Slovenije. Elektronsko pošto guvernerju Jazbecu pokazali novinarji.

Viri pravijo, on je tarča leta 2017. Boštjan Jazbec in piarovka Banke Slovenije Bojana Leskovar. Članek je plačljiv. Za dostop do vsebine morate biti prijavljeni.

Drugi tir bo - Milanu Kučanu za rojstni dan

"Dileme ni več, drugi tir se bo gradil ..." (... Tako nekdanji predsednik države Milan Kučan na včerajšnjem posvetu njegovega Foruma 21 na temo drugega tira. Posvet Foruma 21 se je sicer zgodil točno dva dni pred jutrišnjim rojstnim dnem Milana Kučana, ki bo - 14. januarja - dopolnil 76 let.)

Napad na medije. Cerar misli, da imajo pravico do portalov in spletnih strani samo nekateri ... !

BojanPožar ‏@BojanPozar  Cerarjevo vlado na sodišče EU, zaradi napada na svobodo medijev! Ker grozijo (glej del medijske strategije), da bodo zaprli spletne portale. Pojav spletnih platform (spletnih strani, portalov, facebook profilov...), na katerih se pojavljajo medijske (informativne in razvedrilne) vsebine, ki tako predstavljajo nelojalno konkurenco medijem, do neke mere že ogroža obstoj in prihodnost medijev, zato je potrebno začeti regulirati takšno ravnanje in odgovornost lastnikov teh platform, materialno, moralno in vsakršno drugo. še dodatek: edina nelojalna konkurenca je tukaj rtvslo.si in po novem 24ur.com, ker se za te hiše mora, ali se bo morala prisilno plačevati naročnina.  Dunaj, maj2011 (info služba ZN): Člen19 iz Splošne deklaracije človekovih pravic razglaša pravico vseh ljudi,da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s karkšnimikoli sredstvi in ne glede na meje

Neverjetno: Danilo Türk bi spet kandidiral. Zdaj ga mika Dunaj - mesto sekretarja OVSE.

Po naših zanesljivih informacijah se Danilo Türk spet zanima za funkcijo v tujini, gre pa za mesto generalnega sekretarja Organizacije varnosti in sodelovanja (OVSE oziroma OSCE - Organization for Security and Co-operation in Europe) s sedežem na Dunaju. Aktualnemu generalnemu sekretarju OVSE, italijanskemu diplomatu Lambertu Zannieru, se - že drugi - mandat na tej funkciji izteče 1. julija 2017, torej čez slabih šest mesecev. Danila Türka sicer spet forsirajo isti ljudje, to je krog Milana Kučana, ki so mu politično pomagali do kandidature za generalnega sekretarja Združenih narodov, tokrat z argumenti, da naj bi se dobro odrezal s kandidaturo za OZN (čeprav se je ta bolj klavrno končala) in da Türku pravzaprav "nekaj pripada". OVSE sicer združuje 57 držav, poleg evropskih tudi Združene države Amerike, Kanado in Rusijo. Gre sicer za "kandidaturo", ki je zaenkrat še v povojih, zakulisju, in si Türk s to kandidaturo očitno še ni upal priti v javnost. Je pa to spet kandidatura, pri kateri Danilo Türk potrebuje podporo Cerarjeve vlade in podporo predsednika države Boruta Pahorja. vir in povezava

Bolje dvakrat Mario Galunič kot enkrat Vanja Vardjan. Tako si vsaj misli Ljerka Bizilj.

Napovedi naših virov, da Ljerka Bizilj, direktorica TV Slovenija, "ne bo nikoli predlagala" Vanjo Vardjana za novega odgovornega urednika Programa Plus, so se že uresničile. Vardjan je na tajnem glasovanju med zaposlenimi in sodelavci Programa Plus dobil en glas več kot Rok Smolej, sicer favorit Biziljeve, kljub temu pa Biziljeva programskemu svetu RTV ne bo predlagala ne Vardjana, niti obeh, torej Vardjana in Smoleja, ampak se je raje odločila za - razveljatev razpisa. Na funkcijo začasnega odgovornega urednika Programa Plus pa je postavila Maria Galuniča, sicer odgovornega urednika razvedrilnega programa. Na TV Slovenija, kjer je Mario Galunič zdaj postal tako rekoč dvojni odgovorni urednik, se je to razvedelo danes, Vanja Vardjan pa naj bi bil zaradi tega - besen.   O razpisu za novega odgovornega urednika Programa Plus smo med drugim pisali v članku o kandidatih za novega generalnega direktorja RTV Slovenija, kar si lahko preberete tukaj.

Štrajku filharmonikov ni videti konca, Damjanovič pa: Ne bom odstopil!

"... Ne bom odstopil. V svoje delo sem vlagal več, kolikor so od mene pričakovali. " (Tako Damjan Damjanovič ob famoznem štrajku članov ansambla Slovenske filharmonije, ki mu še ni videti konca. Vir: Reporter.)

Zvezde & izjave Šketa ne more biti generalni tožilec, ker ni zašil Kanglerja in Kovačiča?

"Mariborski župan Andrej Fištravec se je "sporazumel" z Dušanom Šešokom, da za radarje plačajo Iskri 7.000.000 evrov. Jutri bodo za 30% dvignili cene kanalizacije.... Mariborski tožilec Drago Šketa, ki ni znal sprocesirati Franca Kanglerja niti Matjaža Kovačiča, bi bil rad generalni državni tožilec.Ali še ni bilo dovolj? " (Tako Janko Veber, poslanec in podpredsednik Socialnih demokratov, o mariborskih poslih. Zraven pa napoveduje, da če ne bodo ukrepali pristojni državni organi, bodo prisiljeni ukrepati naši ljudje, ki imajo po ustavi v Sloveniji oblast. Torej nove - vseljudske vstaje?! Vir: Facebook.)

Gospodarstvo in finance

Premiki na lobistično-piarovski sceni: Franci Zavrl si že dela ...

Ameriški Slovenec. Model Slovenije, kot ste ga zastavili, pelje v bankrot.

"Slovenija ima neprijazne davke, živimo življenje nad lastnimi zmožnostmi in nismo zmožni z dialogom najti dobrih rešitev. Poslovni model države, ki smo ga zastavili, nas bo pripeljal v bankrot ..." (Tako je prepričan Aleks Jakulin, doktor računalništva in nekdanji profesor na univerzi Columbia, danes pa podjetnik v ZDA. Vir: Siol.net.)

Od Bojana Petana do Stojana Petriča. Petanov Dnevnik zapuščajo tudi novinarke.

Bojana Petana, predsednika uprav DZS, Term Čatež in časopisne hiše Dnevnik, zapuščajo tudi "paradne" novinarke. Tako sta čez novoletne praznike na Delo, k Stojanu Petriču, prebegnili kar dve, urednica Poslovnega DnevnikaSuzana Kos in gospodarska ter notranjepolitična novinarka Katja Svenšek. Obe bosta okrepili gospodarsko redakcijo in Delovo prilogo Svet kapitala.   O tem, kako so 79 milijonov evrov težke terjatve do Petanove Skupine DZS prodali na DUTB, pa razkrivamo tukaj.

Tako so prodali Bojana Petana. Objavljamo vse številke, vsa imena, odstotke in odvetnike.

Tik pred novim letom je slaba banka (DUTB) "prodala Bojana Petana" oziroma terjatve do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež, kupec pa je mednarodni finančni sklad York Capital. Pogodba je bila podpisana 22. decembra 2016, 28. decembra pa je DUTB o zaključku prodaje obvestil javnost. Iz slabe banke so takrat sporočili, da je "postopek prodaje terjatev v primeru DZS predstavljal največje možno poplačilo vrednosti premoženja, da je bil izveden v skladu z načeli transparentnosti in konkurenčnosti ter odprt za vse potencialne investitorje, izbrani kupec pa je bil preverjen v skladu z zahtevami zakonodaje in internimi postopki DUTB". In še, da "podpisana pogodba vključuje tudi stroge omejitve glede nadaljnje prodaje morebitnim kupcem, ki bi bili povezani s prvotnim dolžnikom". Vse drugo pa je ostalo zavito v skrivnost, saj prodajne cene na DUTB uradno ne nameravajo izdati. Zato pa mi v nadaljevanju članka razkrivamo vse podrobnosti posla, vključno z zaupnimi dokumenti. Med potencialnimi kupci sta bila sicer tudi Bank of America Merrill Lynch International in znani srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je pred časom kupil portoroški hotel Kempinski in je manjšinski lastnik Gorenjske banke. Pri nakupu terjatev DZS, kjer naj bi ga mikala Marina Portorož in Terme Čatež, pa naj bi se Kostić iz posla umaknil, potem ko naj bi mu bilo rečeno, da se mora umakniti, sicer v Sloveniji ne bo mogel več poslovati. Tako vsaj pravi eden od naših virov, kdo konkretno naj bi "zagrozil" Kostiću, pa ni znano. več v povezavi: 

Novinarske: Urbas ni več urednik Siola, Perovič bi šel na RTVS, Katarina Matejčič pa - konec je.

Govori se marsikaj: da so ga odstavili, ker naj bi šlo za tako imenovano konsolidacijo medijev, da je dal odpoved sam in da je žrtev klestenja stroškov zaradi poslovanja TS Medie, hčerinske družbe Telekoma Slovenije. Uroš Urbas se je zavil v molk, je pa na svojem Facebook profilu objavil, da je "čas za odhod" (Time to say Goodbye). Na drugi strani Telekoma Slovenije, Planetu TV (kjer je Telekom Slovenije pred dnevi postal 66-odstotni lastnik), Tomaž Perovič, urednik (direktor) informativnega programa, močno lobira za mesto generalnega direktorja RTV Slovenija. Razpis za direktorja RTVS je že nekaj časa zunaj, Perovič pa se sam in prek lobistov ponuja vladni koaliciji kot vmesna rešitev med sedanjim začasnim direktorjem Markom Fillijem in nesojeno direktorico RTV Slovenija Natašo Pirc Musar. Med kandidati za "novega Fillija" se omenjata tudi Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, in nekdanji minister za kulturo iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije Uroš Grilc. Poslovni časnik Finance, ki vse bolj izhaja samo še na spletu (tiskana izdaja je zdaj zreducirana le še na nekaj strani in 5 do 6 tisoč prodanih izvodov) pa z novim letom zapušča znani novinar Novica Mihajlović, ki 1. januarja prestopa na Delo. Tam naj bi delal za Delovo (samostojno) prilogo Svet kapitala, kjer pa potrebujejo predvsem novo urednico. Sedanja urednica Petra Kovič, znana kot avtorica svojevrstne avtobiografije Stojana Petriča, lastnika Kolektorja in časopisne hiše Delo, slovi pa tudi kot "Petričeva najljubša novinarka", se namreč javno smeši s pisanjem uvodnikov. Tako je v enem svojih uvodnikov legendarnega direktorja FBI J.(ohna) Edgarja Hooverja razglasila za predsednika ZDA, za Melanio Trump pa je pred nekaj tedni, v nekem drugem svojem uvodniku, nonšalantno zapisala, da je na Trumpovi predsedniški inavguracija (Melania) nosila obleko, vredno 50 tisoč dolarjev - čeprav bo ta inavguracija šele 20. januarja prihodnje leto?! Svet kapitala pa je tudi predmet spora znotraj ožjega vodstva Dela. Po naših informacijah ga je namreč predsednica uprave Dela Irma Gubanec razglasila za (pre)slab in finančno nedonosen projekt, kar je pripeljalo do spora med Gubančevo in odgovornim urednikom Dela Gregorjem Knafelcem, ki velja za trdo Petričevo linijo.

Dodajte objave

Zabava

Tiha želja Tine Maze. Jutri na Zlati lisici premagati vse druge Slovenke.

"Odločilno bo fizično počutje. Zdaj odgovora nimam. Odločila se bom šele tik pred štartom ... (vir: Siol.net)" (Tako napeto skrivnostna je Tina Maze glede svojega scenarija pred startom jutrišnjega veleslaloma na Zlati lisici, kar naj bi bilo njeno slovo od tekmovalnega smučanja.O načinu slovesa in tekmovalni napadalnosti na sobotnem veleslalomu Mazejeva molči, se pa med dobro obveščenimi Mariborčani govori, da naj bi bila tiha želja Tine Maze, da jutri premaga vse ostale slovenske tekmovalke. Menda naj bi Mazejevi - zaradi znanih zapletov in zahtev po denarju - nekateri mariborski gledalci tudi žvižgali, Andrea Massi pa naj bi bil v zadnjih dneh videti kar malce prestrašen.Tina Maze bo sicer startala s številko 32, to je za najboljšo trideseterico in takoj za domačinko Ilko Štuhec, potem ko je vlogo Tine Maze, da se ji prizna status poškodovane smučarke zavrnila Mednarodna smučarska zveza (FIS), mednarodno arbitražno razsodišče (CAS) pa je nato zavrnilo še njeno pobudo za začasno odredbo. Na sobotni tekmi bo tudi predsednik države Borut Pahor, ki je zaradi slovesa Tine Maze odpovedal prihod na tradicionalno proslavo ob padcu Pohorskega bataljona na Osankarici.)

Helena Blagne. Finančno blokirana, pred upniki se brani po vzoru tajkunov: zemljiški dolg?!

Članek je plačljiv. Za dostop do vsebine morate biti prijavljeni.

Od lesa do snega: na Pohorju protiglobalistični start up - avtohtone smuči Leona Štuklja.

Mariborsko Pohorje ni samo žensko smučarsko tekmovanje za svetovni pokal pod imenom Zlata lisica, tam se rojeva še ena blagovna znamka. Gre za, kot je v svoji kolumni za revijo MM zapisal oglaševalec, pisatelj in lobist Božidar Novak, "pohorski protiglobalistićni start up" - izdelavo avtohtonih pohorskih smuči po načrtih legendarnega mariborskega olimpionika Leona Štuklja. Smučkam se reče Pohorske žage, gre za skoraj 90-letno tradicijo, izdelujejo pa jih pri podjetju Pohorske žage d.o.o.. več ...

To bo še drama. Andreja Jernejčič za krajo jahte sumi svojega bivšega - Andreja Vizjaka.

Potem ko smo prejšnji petek objavili novico, da so jahto iz marine v Umagu ukradli Andreji Jernejčič, znani svetovalki za odnose z javnostmi, se nam je oglasila tudi Jernejčičeva. Med drugim nam je sporočila, da "bo še zanimivo, če pride ven, kdo je osumljen kraje". Ker je iz tega sporočila dokaj jasno razvidno, kam meri Jernejčičeva, smo jo vprašali, ali lahko sklepamo, da za krajo jahte sumi svojega bivšega moža, znanega poslovneža Andreja Vizjaka (nekdanjega svetovalca, ki je delal tudi za A.T.Kearney, Bertelsmann Group in PricewaterhouseCoopers, bil pa je tudi zakulisni kandidat za finančnega ministra med oblikovanjem vlade Alenke Bratušek), vendar Jernejčičeva tega ni hotela niti potrditi niti zanikati. Je pa odgovorila, da Vizjak nič ne skrbi niti ne plačuje za njuno hčerko, da je sama med ločitvijo samo v desetih dneh shujšala za 18 kilogramov in da ji je Vizjak celo grozil. NA FOTOGRAFIJAH ŽELI NOVO, NE BIVŠO Da med nekdanjim znanima zakoncema res vlada prava drama in celo izredno stanje, po svoje dokazujejo tudi elektronska sporočila, ki nam jih je že pred časom posredoval Andrej Vizjak. Pisno je namreč zahteval, naj iz spleta nemudoma odstranimo vse objavljene fotografije, kjer se on pojavlja v družbi, kot je zapisal, "ženske po imenu Andreja Jernejčič", namesto teh fotografij pa naj raje objavimo fotografije, kjer je v družbi svoje nove, že tretje soproge, širši javnosti neznane Sonje Bajc, po novem Sonje Vizjak. Sonja Bajc in Andrej Vizjak sta se sicer poročila že julija letos na Bledu, sodeč po poslovnem portalu LinkedIn pa je Vizjak trenutno gostujoči profesor v Nemčiji, na poslovni šoli KU Eichstaett - Ingolstadt Management School. To so fotografije s poroke Sonje Bajc in Andreja Vizjaka na Bledu, julija letos, ki jih Vizjak, prek mariborske fotogafske agencije Mediaspeeed, ponuja medijem. Članek o tem, kako so ukradli jahto Andreje Jernejčič, si lahko preberete tukaj.

Skrivnostna znana svetovalka, ki so ji iz Umaga ukradli jahto Princesa, je Andreja Jernejčič

Nekateri mediji so včeraj poročali, da so po podatkih hrvaške in slovenske policije Slovenki iz marine v Umagu ukradli jahto Princesa. Gre za osem let staro 11-metrsko plovilo znamke Bavaria 37 Sport, z registrsko oznako Pi-2467, iz umaške marine pa je izginila 22. novembra. Iz javno dostopnega registra plovil je razvidno, da je lastnica jahte A. J., gre pa, tako na spletnem portalu Siol.net, za "znano svetovalko na poslovni sceni". No, skrivnostna "znana svetovalka na poslovni sceni", ki je ostala brez jahte, je Andreja Jernejčič, nekdanja članica vodstva Infonet Medie (v lasti "radijskega mogotca" Lea Oblaka, ki se je pred kratkim znašel v kriminalistični preiskavi zaradi spornih poslov, povezanih z Lekarno Ljubljana), svetovalka za odnose z javnostmi ter lastnica in direktorica družbe Lin&Nil, d. o. o. Na lokalni televiziji Vaš kanal iz Novega mesta vodi pogovorno oddaji Zajtrk PR Andreji in menda skrbi tudi za javno podobo znane podjetnice Tanje Skaza. Njeno podjetje Lin&Nil svetovanje in izobraževanje, d. o. o., je lani zabeležilo 272 tisoč evrov prihodkov in nekaj več kot 4 tisoč evrov dobička. Andreja Jernejčič je morda tudi celo edina slovenska piarovka, ki premore svojo jahto.

Zvezde & izjave Rešitev desnice: SDS brez Janše, NSi brez krščanstva ali nekaj novega.

"... Ti ljudje morda ne vedo, koga bi volili, vedo pa, koga ne bi. Ne bi volili Janše in veliko jih tudi ne bi volilo krščanske stranke, ker farjev ne marajo.Rešitev je torej SDS brez Janše, NSi brez krščanstva ali nekaj novega. To novo so jim na levi vedno znova organizirali ..." (Tako Žiga Turk, profesor, kolumnist in bloger, nekdanji dvakratni minister in pasivni član SDS, o željah neopredeljenega bazena volivcev in specifičnih rešitvah na slovenski politični desnici. Vir: tednik Reporter.)

Kravje kupčije. Nataša Pirc Musar včasih celo razume Janeza Janšo.

"... Pri vseh teh kravjih kupčijah, ki sem jih videla na RTV, včasih celo razumem Janeza Janšo. " (Tako Nataša Pirc Musar, odvetnica in nesojena generalna direktorica RTV Slovenija, ki naj bi, kot pravi, na lastni koži začutila, kako pritlehno delujejo Židanovi Socialni demokrati. Ker naj bi razmišljala s svojo glavo, je menda po kuloarjih slišala, da jo bo treba zrušiti, ker ni njihova ... Vir: revija Jana.)

Razdor so poskušali vnašati tisti, ki nogometu ne želijo dobro

"Razdor so skušali vnašati tisti, ki nogometu ne želijo dobro. Na koncu vedno zmaga resnica. Sam nikdar nisem rušil ugleda NZS, me pa veseli, da so delegati prepoznali bistvo kampanje. Morda zdaj mislimo, da je škoda velika, a jo bomo s sodelovanjem poskušali popraviti ..." (Tako Radenko Mijatović po včerajšnji zmagi na volitvah predsednika Nogometne zveze Slovenije v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, kjer je gladko premagal Matjaža Nemca - Mijatović je dobil 23 glasov, Nemec pa 7 - ter postal novi predsednik NZS. Vir: Dnevnik.)

Dodajte objave

Kultura

Oranžni abonma 6

Orkester Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, dirigent Aleksander Buzlov, violončelo Mojca Bitenc, sopran − Antonin Dvořák: Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Uroš Krek: »Caro maestro« za glas in orkester Gustav Mahler: Simfonija št. 10 v Fis-duru, Adagio

Vaja Oranžni abonma 6

Orkester Slovenske filharmonijedirigent Philipp von SteinaeckerAleksander Buzlov violončeloMojca Bitenc sopranAntonin Dvořák: Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104Uroš Krek: »Caro maestro« za glas in orkesterGustav Mahler: Simfonija št. 10 v Fis-duru, Adagio

Tudi Slovenska filharmonija v projektu Bach in the Subways!

Vsako leto se na Bachov rojstni dan (21.3.) spontano in sproščeno povežejo glasbeniki iz celega sveta ter z nastopi v javnih prostorih – trgih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, nakupovalnih središčih... – mimoidočim ponudijo delček Bachove čudovite ustvarjalnosti. Projekt, kasneje poimenovan Bach in the Subways, se je začel leta 2010 v New Yorku, z nastopom violončelista Daleja Hendersona. S svojim muziciranjem je obogatil vsakdanje trenutke mimoidočih na postajališču podzemne železnice – od tod tudi prihaja ime dogodka. Po njegovem zgledu so se podobnih dejavnosti lotili številni glasbeniki po Ameriki, Evropi, Aziji in Avstraliji. V Sloveniji je tovrstno praznovanje Bachovega rojstnega dneva zaživelo leta 2015 v Trnovem, ki je ostalo zbirališče ljubiteljev Bachove glasbe.

Cikel Pogled nazaj -pogled naprej 3

Orkester Slovenske filharmonije TaeJung Lee, dirigent Nina Prešiček, klavir   spored:   Claude Debussy, Preludij k Favnovemu popoldnevu Janez Matičič, Koncert za klavir in orkester št. 2, op. 52 Maurice Ravel, Couperinov nagrobnik, suita Janez Matičič, Suita št. 4 Polinezija, op. 67 vstopnice...

Koncert Vokalni abonma 6

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije dirigent Michael Gläser sopran Jaewon Yun kontratenor Stefan Steinemann tenor Martin Logar bas Niklas Mallman orgle, orgelski pozitiv Tomaž Sevšek violončelo Andrej Petrač kontrabas Blaž Zupan koncertni mojster Janez Podlesek

18. Gostičevi dnevi

Zbor Slovenske filharmonije je s koncertom v spomin Jožetu Gostiču  v soboto, 4. marca, obeležil tudi 80. rojstni dan prof. Vladimirja Kranjčevića, enega najuglednejših hrvaških dirigentov in našega prijatelja, ki je kot ravnatelj Opere HNK Zagreb dal pobudo za Gostičeve dneve, ki jih soustvarja še danes.  S Slovenskim komornim zborom je v več kot dvajsetletnem glasbenem sodelovanju pripravil vrsto koncertov in posnel 10 zgoščenk s skupnim naslovom Antologija hrvaške zborovske glasbe, tokrat pa nam bodo predstavili pravoslavno Liturgijo sv. Janeza Zlatousta Sergeja Rahmaninova. Vabljeni k ogledu prispevka:

Dodajte objave

Dodajte objave

Avtomobilizem

RABLJEN AVTO: NISSAN QUASHQAI (2007–2014); Gospod simpatični

Audi predstavlja admiralskega križanca

Končno bomo videli električnega Bullija

Novi Avto magazin - vozili smo: Renault Zoe Z.E. 40, MB E All ...

Nissan Micra: Ponovno rojstvo

Najmočnejša Škoda Octavia vseh časov

Znani so finalisti za Slovenski avto leta 2017

Opel Ampera-e: Električni vsakdan

Čista nula, čista vest – tudi v decembru

Dodajte objave

Dodajte objave

Lokalna samooskrba / kmetijstvo

Zelena pomlad

Zdaj je čas za zasaditev vrta z okrasnimi rastlinami. Pripravili smo izbor tistih, ki cvetijo v tem času. Vrtna trata je že dovolj osušena, da jo pregrabimo, prezračimo in oskrbimo. Tako okrasne kot uporabne rastline potrebujejo za uspešno rast in dober pridelek hranilne snovi. Letos so na pohodu zasaditve v visokih gredah in visokih gomilah. Na domačem vrtu pridelajmo tudi šparglje ... O vsem tem in še čem pišemo v prilogi Zelena pomlad, ki jo bodo naročniki Kmečkega glasa brezplačno prejeli z naslednjo, 13. številko našega tednika. 

Zgodnja pridelava solate na prostem

Po nasvetu Miše Pušenjak, strokovnjakinje in največje poznavalke pridelave zelenjave pri nas, smo se odločili za sajenje sadik solate na prosto že sredi marca.  Prerahljano zemljo smo pognojili s kompostom in prekrili s prekrivko iz ovčje volne. Čeprav je zemlja zaradi nizkih nočnih in jutranjih temperatur še zelo hladna, včasih je celo slana, se bo prekrita z debelo prekrivko hitro ogrela in temperaturo tudi ohranjala. Sama solata pa, kot pravi Pušenjakova, sploh ni občutljiva na hladno vreme, zato celo priporoča, da se že sadi, in tudi zastirka bo zelo pomagala, da bodo imele korenine boljše pogoje.  Vse o zgodnjem sajenju solate na prosto pa v Kmečkem glasu (sreda, 22. 3. 2017).

Reja perutnine

Belo piščančje meso je pomemben del beljakovinske hrane, ki ne sme manjkati v obrokih športnikov, prav tako pa so tudi jajca visoko v prehranski piramidi; če je včasih veljalo, da je dovolj pojesti eno jajce na teden, se danes priporoča jajce vsak dan prav zaradi kakovostnih beljakovin v beljaku in maščob v rumenjaku. Potrebam sledi reja, zato je vse več kooperantov perutninarskih zadrug. Kmetje se tudi na novo odločajo za manjše reje za domače potrebe in za potrebe lokalnega trga, ki mu v sklopu dopolnilne dejavnosti nudijo meso piščancev brojlerjev, sveža jajca pa tudi meso kokoši za tradicionalne domače kokošje juhe. Več o reji, krmljenju, uvajanju novosti in možnostih za zmanjševanje stroškov v posebni prilogi Reja perutnine v 12. št. Kmečkega glasa (22. marec 2017).

Reja perutnine

Na kmetijah je spet bolj prisotna tudi reja perutnine, saj piščančje meso in jajca predstavljajo tudi pomemben del samooskrbe. Če je bila še do nedavnega vsa reja baterijska, pa je zdaj spet vse bolj v ospredju prosta reja kokoši nesnic in piščancev. Tudi nekateri trgovci oglašujejo, da imajo naprodaj samo še perutninsko meso od živali, ki so bile krmljene s krmo brez GSO, in jajca iz proste reje. Pri krmi kokoši nesnic je pomembno tudi, za kakšen namen se bodo porabila jajca. Tako imajo na primer jajca za testenine bolj izrazito rumene rumenjake, saj rejci kokošim dajejo več koruzne krme.  Navodila za rejo piščencev do starosti šest mesecev, priporočila za krmljenje brojlerjev in vse o reji kokoši nesnic prinaša posebna priloga Reja perutnine v 12. št. Kmečkega glasa (22. marec 2017).

Dodajte objave

Ljubljana, moje mesto

pred 2 dnevi
Oranžni abonma 6
Orkester Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, dirigent Aleksander Buzlov, violončelo Mojca Bitenc, sopran ...
(0)
pred 3 dnevi
Vaja Oranžni abonma 6
Orkester Slovenske filharmonijedirigent Philipp von SteinaeckerAleksander Buzlov violončeloMojca Bitenc ...
(0)
pred 5 dnevi
Zelena pomlad
Zdaj je čas za zasaditev vrta z okrasnimi rastlinami. Pripravili smo izbor tistih, ki cvetijo v tem času. Vrtna trata ...
(0)
pred 6 dnevi
Zgodnja pridelava solate na prostem
Po nasvetu Miše Pušenjak, strokovnjakinje in največje poznavalke pridelave zelenjave pri nas, smo se ...
(0)
pred 6 dnevi
Reja perutnine
Belo piščančje meso je pomemben del beljakovinske hrane, ki ne sme manjkati v obrokih športnikov, prav ...
(11)
Mar 20, 2017
Tudi Slovenska filharmonija v projektu Bach in the ...
Vsako leto se na Bachov rojstni dan (21.3.) spontano in sproščeno povežejo glasbeniki iz celega sveta ter z ...
(0)
Mar 17, 2017
Reja perutnine
Na kmetijah je spet bolj prisotna tudi reja perutnine, saj piščančje meso in jajca predstavljajo tudi pomemben ...
(1)
Mar 16, 2017
Lani skoraj 60 dogodkov
Sredi marca se je na Trojanah zbralo več kot 120 kmečkih in podeželskih žensk, predsednic in predstavnic ...
(0)
Mar 15, 2017
Cikel Pogled nazaj -pogled naprej 3
Orkester Slovenske filharmonijeTaeJung Lee, dirigentNina Prešiček, klavir spored:  Claude Debussy, ...
(0)
Mar 15, 2017
Zgodnja solata, a ne iz rastlinjaka
Ker je zemlja še zelo hladna in nizke jutranje temperature prinašajo tudi slano, je za pridelavo na ...
(0)
Mar 14, 2017
Rez in pomlajevanje v starem sadovnjaku
Mnogi sadjarji začnejo z rezjo sadnega drevja prekmalu. V domačih sadovnjakih, kjer delo opravimo v nekaj dneh, ...
(0)
Mar 14, 2017
Bach in the Subways
Tudi Slovenska filharmonija v projektu Bach in the Subways!Vsako leto se na Bachov rojstni dan (21.3.) spontano in ...
(0)