s

Ljubljana, moje mesto!

28.04.2017 08:07

Obvestila

Izpostavljeni dogodki

Spletna kamera v živo - Koča na kremžarjevem ...

Vremenske razmere - kamere v živo "Koča na Kremžarjevem vrhu"cam1:  http://www.foscam.si/kremzarca1.htmcam2: ...

DITKA PREDSTAVLJA SINGL »DEMON LJUBEZNI«

Pevka in kitaristka Ditka predstavlja skladbo z naslovom Demon ljubezni. Pesem Ferija Lainščka je uglasbil Gorazd Čepin, ki je tudi avtor ...

Kako je pentlja postala rožnata

Pentlja se je pojavila kot simbol osveščanja in podpore v letu 1979, ko je Penney Laingen izrazila na tak način podporo možu, ki je bil takrat v ...

Vaja Oranžni abonma 7

Orkester Slovenske filharmonije, Hans Graf, dirigent, Alena Baeva, violina, Gabriel Fauré: Masques et bergamasques, Erich Wolfgang Korngold: Koncert ...

Glasbena hiša - opera za otroke

Glasba: Aleksandra Naumovski PotiskBesedilo: Saša PotiskRežija in scenografija: Matej FilipčičIlustracije: Domen Koželj Zasedba:Martina Burger ...

Skladateljska delavnica in delavnica za ...

pod okriljem Evropskega združenja profesionalnih pevskih zborov (TENSO)(prvič v Sloveniji) bosta v Ljubljani, v Slovenski filharmoniji, od 19. do ...

Koncert sakralne glasbe v Ribnici

Prihajajoči petek Zbor Slovenske filharmonije gostuje v Ribnici. Z deli Sattnerja, Mava, Faureja, Gallusa, Palestrine, Železnika, Strmčnika, ...

Koncert ZSF v Cerknici

Zbor Slovenske filharmonije sodeluje na slovesnosti ob predstavitvi monografije "Fran Gerbič 1840-1917", ob 100 - letnici smrti. Delo bodo ...

18. Gostičevi dnevi: Slovesnosti v spomin na ...

S koncertno izvedbo Liturgije sv. Janeza Zlatousta Sergeja Rahmaninova bo skupaj z Zborom slovenske filharmonije, s katerim ga veže več kot ...

Orkester Slovenske filharmonije s solisti AG

Na današnjem koncertu Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko maestra TaeJung Leea spremlja izvrstne mlade soliste Akademije za glasbo. Z nami ...

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

Koledar dogodkov

Ulrich Tukur & Die Rhythmus Boys

Slovenska filharmonija

29.

apr

Ulrich Tukur & Die Rhythmus Boys

Slovenski skladatelji mladim

Slovenska filharmonija

05.

maj

Slovenski skladatelji mladim

Blue series 7 / Stravaganze 7

Slovenska filharmonija / en

11.

maj

Blue series 7 / Stravaganze 7

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Slovenska filharmonija

11.

maj

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Blue Series 7 / Stravaganze 7

Slovenska filharmonija / en

12.

maj

Blue Series 7 / Stravaganze 7

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Slovenska filharmonija

12.

maj

Modri abonma 7/Stravaganze 7

Vokalni abonma 8

Slovenska filharmonija

14.

maj

Vokalni abonma 8

Vocal series 8

Slovenska filharmonija / en

14.

maj

Vocal series 8

GALA KONCERT – 15 let Trobilnega ansambla Slovenske ...

Slovenska filharmonija

16.

maj

GALA KONCERT – 15 let Trobilnega ansambla Slovenske ...

Orange series 8 / Juventus senectutis 8

Slovenska filharmonija / en

19.

maj

Orange series 8 / Juventus senectutis 8

Dan Glasbene matice Ljubljana

Slovenska filharmonija

20.

maj

Dan Glasbene matice Ljubljana

Orange series 8 / Juventus senectutis 8

Slovenska filharmonija / en

25.

maj

Orange series 8 / Juventus senectutis 8

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Slovenska filharmonija

25.

maj

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Slovenska filharmonija

26.

maj

Oranžni abonma 8 / Juventus senectutis 8

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Slovenska filharmonija

01.

jun

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Blue series 8 / Stravaganze 8

Slovenska filharmonija / en

01.

jun

Blue series 8 / Stravaganze 8

Blue Series 8 / Stravaganze 8

Slovenska filharmonija / en

02.

jun

Blue Series 8 / Stravaganze 8

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Slovenska filharmonija

02.

jun

Modri abonma 8 / Stravaganze 8

Politika

VARUHINJA ZA TUJCE - Zakaj jo plačujemo?

Zakon za tujce očitno še vedno ne bo sprejet, saj se je varuhinja »človekovih pravic« Vlasta Nussdorfer odločila, da bo proti njemu sprožila ustavno presojo. K sprožitvi ustavne presoje za novelo zakona o tujcih so varuhinjo pozivali v nevladnih organizacijah, pred dobrim mesecem pa je prejela tudi poziv kar 1.300 podpisnikov peticije. Gre za vsem dobro ali manj dobro znane nevladne organizacije, torej Amnesty International, Rdeči križ, Karitas, … na čelu pa Mirovni »inštitut« in »inštitut« Danes je nov dan. Sploh slednji je znan po svoji zavidljivi znanstveno-raziskovalni dejavnosti, v času referenduma 2015 se je recimo posebno odlikoval z montiranjem slik Norme Korošec. Poleg nevladnih organizacij, bi rad migrantom kar se da olajšal prihod v Slovenijo tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, ki je v pismu premiera Mira Cerarja opozoril, da novela sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Enako velja za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, ki je slovenske politike pozval, naj novelo zakona o tujcih zavrnejo, saj je neskladna "z obveznostmi, ki jih ima Slovenija po mednarodnem pravu". Kljub temu, da celo po javnomnenjski raziskavi liberalnega in »multikulturnega« Dela kar 86% Slovencev zakon podpira, le 22% pa jih je mnenja, da bi lahko ogrožal »človekove pravice«, se je varuhinja odločila, da raje podpre zahtevo nevladnih organizacij in evropskih birokratov. Evropska obmejna agencija Frontex je decembra lani »kvazi-dobrodelne« nevladne organizacije pri uvozu migrantov direktno obtožila sodelovanja s tihotapci z ljudmi. Nevladne organizacije se upirajo sodelovanju z varnostnimi agencijami, ter ne želijo podati svojih informacij o tihotapcih. Mnoge s svojimi čolni migrante pobirajo in uvažajo v Evropo že kar na libijski obali, kar na migrante deluje kot magnet, povzroča še več migracij in nepotrebnih žrtev. Za take operacije nevladne organizacije porabljajo ogromne količine državnega in privatnega denarja. Preiskava, sprožena s strani Italijanskih oblasti je ugotovila, da nevladne organizacije, med katerimi so mnoge financirane s strani Georgea Sorosa aktivno najemajo privatne ladje, da lahko z njimi uvažajo tisoče migrantov v Evropo. Nekatere izmed njih naj bi bile povezane celo z ISIS-ovim omrežjem tihotapljenja ljudi, kar bi proti njim lahko odprlo kazenski pregon. Varuhinji, nevladnim organizacijam ter evropskih birokratom je sporen sledeči del zakona, ki ga lahko DZ sproži ob morebitnih zaostrenih migracijskih razmerah in je sicer popolnoma logičen. 10.b člen predvideva, da ob aktivaciji ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in je na območju izvajanja ukrepov nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Upamo lahko, da bo ustavno sodišče odreagiralo v korist Slovenije in zakon dopustilo. Nenazadnje 3. člen ustave pravi "Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe" ter "V Sloveniji ima oblast ljudstvo". Urad »varuha človekovih pravic« pa je znova dokazal, da je le eden od mnogih požiralcev slovenskega davkoplačevalskega denarja, ki rad poskrbi za vse ostale interese, le za interese lastnih ljudi (ki ga plačujejo) ne. Besedilo:  Narodna Straža Viri: http://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-zakon-o-tujcih-s-kar-dvotretjinsko-podporo.html https://www.ft.com/content/3e6b6450-c1f7-11e6-9bca-2b93a6856354 http://www.zerohedge.com/news/2017-04-06/soros-linked-undesirable-ngos-fund-isis-linked-refugee-boats-eu https://www.rtvslo.si/slovenija/varuhinja-clovekovih-pravic-posilja-zakon-o-tujcih-na-ustavno-sodisce/420186

Andrej Magajna o primeru Milko Novič: če ne bi zadeve spremljal ne bi verjel, da je to možno!

Če ne bi zadeve spremljal - praktično na vseh obravnavah - ne bi verjel, da je to možno. Dejansko: Kriminal v sodni dvorani. Sodnica Špela Koleta je "nesporno ugotovila", da so ostanki smodnika na jakni dr. Noviča iz kraja umora.. A res ?! Vsi izvedenci, vključno z Münhenskim inštitutom tega niso mogli potrditi, razen enega našega mnenja, ki ji pritrjuje in katerega stališče je Koleta jemala za suho zlato. Oni ni strokovnjak iz kemije in balistike, in bi objektivno lahko le zaključila: STROKA GLEDE TEGA NI ENOTNA. Pravzaprav je bila, če ne vzamemo v zakup, kot rečeno, osamljeno mnenje g. Franca Sabliča. (mimogrede: mladi Sablič je bil v ekipi fortenzikov v primeru Kramberger). Ob takih razhajanjih se je potrebno ravnati po starem načelu rimskega prava: In dubio pro reo - V dvomu v korist obdolženega vir slike: Nova24tv Glede verjetnega prihoda s kolesom na kraj zločina v ca 6 minutah pa nihče, ne tožilka ne sodnica ne znata odgovoriti na predhodno vprašanje. Kakšna je verjetnost da bi dr. Novič vedel, da bo direktor Jamnik zamudil več kot pol ure in bi se na sekundo natančno srečala na kraju dogodka. Kako bi vedel, da bo prišel z ženinem avtomobilom in kje bo parkiral. Morilec bi, če že govorimo o verjetnosti , pol ure prej čakal nekje v zasedi. vir

Populisti niso populisti – liberalci so populisti z miti o svobodnem trgu (za multinacionalke)

Izredna zanimiva objava Tomaža Janežiča o sedanjem stanju v evropski in tudi slovenski politiki, kjer nam vlada "socialno čuteča" levica, kar je samo mit. Na oblasti imamo kapitaliste, ki niso levica, ampak krog ljudi, ki je izkoristil politično situacijo za dosego kapitala, ki smo mu včasih rekli skupna družbena lastnina.  Tomaž Janežič:  »Populisti« niso populisti – liberalci so populisti z miti o svobodnem trgu (za multinacionalke), o flaksibilnosti dela (zniževanje cene delavne sile), o konkurenčnosti, o prostem pretoku ljudi in kapitala ... Globalizem je uničil milijone življenj, pahnil svet v revščino, z dolgovi zapečatil dežele tretjega sveta, in ustvaril konstantno vojno stanje z imperialističnimi intervencijami, sistem nenehnega nadzorovanja in ukinitev državljanskih svoboščin v imenu varnosti … Demokracija je postala sinonim za teror, evfemizem za tiranijo. Kot pravi Le Pen potrebujemo lokalno revolucijo in inteligenten protekcionizem. Z brezglavo migrantsko politiko se v Evropo uvaža »rezervno armado delovne sile« in povečuje že obstoječo revščino s kopičenjem »odvečnega« prebivalstva (na svetu je baje že ena milijarda odvečnih ljudi, v desetih letih bo polovica človeštva brez dela zaradi konkurenčnosti, računalnikov in robotov). Samo v mediteranskem bazenu je okoli 25 milijonov ljudi, ki bi radi v Evropo, in tudi v najboljšem primeru je dolgoročni trend neskončno višji (cela Afrika). Nenavaden in dvoličen je humanizem tistih borcev za človekove pravice, ki se tako zavzemajo za migrante (Sarah Lunaček, Boštjan Videmšek, Matevž Krivic itd.), prav malo pa jih briga dejstvo da v Evropi že 125 milijonov živi v revščini, in nimajo dolgoročno nobenih perspektiv več. Za njih bodo migranti samo konkurenca poceni delavne sile. Liberalni teoretiki niso sami nikoli poznali prikrajšanosti, eksistencialne groze in socialne izključenosti, sicer bi dvakrat premislili o premisah svojih teoretskih postavk. Biti solidaren je eno, drugo pa je preživeti.

SE JE TRUMP IZNEVERIL SVOJIM VOLIVCEM IN POPUSTIL VOJNIM LOBISTOM?

Ameriški predsednik Trump je kratek čas pred napadom tudi uradno odstopil od ameriške zahteve (Obamine administracije), da je potrebno na vsak način odstraniti sirskega predsednika Assada. Napovedal je, da se ne strinja z intervencijo, ter da imajo Sirci sami pravico izbrati kdo jim bo vladal. Nekaj dni kasneje izgleda, da je situacija popolnoma obrnjena. Zgodil se je nepričakovan napad s sarinom na civiliste, za katerega so pro-Zahodni mediji, sunitske države ter Izrael nemudoma okrivile sirski režim. Rusija po drugi strani trdi, da so bili za plin krivi uporniki. Trump je po napadu nenadoma popolnoma zamenjal svoje stališče, ter govori, da bo proti Siriji »potrebno ostro ukrepati«. Še isto noč je na sirsko letališče poslal vojne rakete. Zanimivo je predvsem to, da so Trumpova nova stališča takoj in enoglasno pozdravili njegovi nekdanji največji nasprotniki: DeepState neokonservativci in vojni hujskači, kakršen je John McCain, Demokrati, liberalni masovni mediji, ter globalisti. Veliko navdušenje nad Trumpovo intervencijo so izrazile tudi skrajne islamistične skupine, povezane z Al-kaido, pa Savdska Arabija in Turčija. Izraelski predsednik Netanjahu, ki je sicer znan po svojih obračunih s Palestinci je takoj pokazal svojo »nežno plat«, se pridružil žalovanju in zgroženosti nad sirskim režimom ter hvalil intervencijo. Mimogrede, Izrael si nad sirskim ozemljem vsake toliko časa privošči tudi izvedbo kakšnega nelegalnega letalskega napada. Po drugi strani so Trumpovi ključni (bivši) zavezniki nad to potezo zgroženi. Kandidatka francoske nacionalne fronte Marine Le Pen, od katere si je Trump »izposodil« večino političnih idej s katerimi je zmagal na volitvah se je ostro odzvala: »Trump napačno razmišlja o vojaški intervenciji v Sirijo. Če bo to storil, bo sledil isti poti, ki so jo naredili njegovi predhodniki, ki so intervenirali v Irak!«. Nigel Farage je izjavil, da je nad to potezo zelo presenečen. »Kaj si bodo mislili Trumpovi volivci?« se je vprašal. Močan podpornik Trumpove kampanje in novinar Mike Cernovich trdi, da gre v primeru plinskega napada za prevaro, za katero stojijo ameriški lobisti iz DeepState: »Po kakšni logiki mislite, da bi Assad le nekaj dni potem, ko mu je v vojni z uporniki in ISISom kazalo zelo dobro ter so se končno tudi s strani ZDA izrekli, da ga bodo nehali rušiti, odločil za plinski napad na svoje ljudi? Fakenews mediji želijo, da bi nehali razmišljati v okviru osnovne logike ter bi podprli povsem iracionalno odločitev za vojaško intervencijo, ki je v interesu peščice.«. Priljubljeni bivši teksaški kongresnik Ron Paul Trumpa opozarja, da gre v primeru napada za jasen »false flag«, ter da sirski napad s plinom s strani režima nebi imel povsem nobenega smisla. Laura Ingraham pravi, da »ko začnejo Trumpa naenkrat hvaliti neokonservativci in elitni mediji bi se moral zamisliti nad svojim početjem«. Bloger Paul Joseph Watson je uradno naznanil, da je njegova podpora Trumpu končana. Na Twitterju se je medtem pojavilo tudi sporno sporočilo sirskega novinarja, ki je napovedoval, da bodo »dobro medijsko pokrivali napad s sarinom« kar en dan preden se je ta dejansko zgodil. "Doktor", ki naj bi bil ključna priča, ki je potrdila napad s sarinom je bil v Veliki Britaniji obtožen džihadizma, ker je želel ugrabiti angleško-nizozemska novinarja John Cantlie in Jeroen Oerlemans. DailyMail je leta 2013 po podobnem sirskem napadu poročal, da so v »shekanem« emailu britanskih varnostnih sil odkrili podatke, po katerih naj bi šlo za dogovor, da naj Katar oboroži sirske upornike s kemijskim orožjem, za napad pa nato skupno obtožijo režim predsednika Assada. Med podatki naj bi bilo tudi zapisano, da omenjeni načrt podpira Obamova administracija v ZDA. Zanimivo so v teh dneh prav tiste osebe, ki jih masovni mediji razglašajo za največje »rasiste«, »fašiste«, »ksenofobe« in »skrajne desničarje« praktično edini močni in skeptični glasovi proti vojni in vojaški intervenciji v Sirijo. Masovni mediji, liberalci in globalisti, pa so postali naenkrat veliki navdušenci nad Trumpom. V medijih, kakršen je CNN pa se še isti dan vrstijo bizarni naslovi, kot so »Bomo sedaj Trumpa prepričali tudi glede sprejemanja beguncev?«. Spletni potral Breitbart poroča, da naj bi imel na Trumpove odločitve vse večji vpliv njegov zet, Jared Kushner, ki naj bi imel reden stik z liberalnimi masovnimi mediji ter vanje razširjal različne »zgodbe proti« Steveju Bannonu. Medtem, ko je Bannon intervenciji nasprotoval ter Trumpa opozarjal na njegove pozabljene predvolilne obljube, Kushner ne želi, da Trump te obljube tudi dejansko izpolni. Bannon je imel ključno vlogo pri oblikovanju političnih stališč Trumpove kampanje, ki so mu prinesla zmago in predstavlja enega izmed ključnih akterjev nacionalistične struje v Trumpovi administraciji. Po oblikovanju administracije je Trump vanjo poleg nacionalistov vključil tudi več članov Wall Streetskih elit. Hitro je prišlo do trenj med nacionalisti na eni strani ter elitnimi in globalističnimi Republikanci na drugi. Uhajale so različne novice, da so nacionalisti, kakršen je recimo zagovornik Trumpove ekonomsko protekcionistične politike Peter Navarro vse bolj osamljeni, ter da imajo stare elite, ki so delovale v povezavi z DeepState v Trumpovi administraciji vedno več moči. Zanimivo se je spremenila tudi Trumpova retorika, kjer je v času volitev napovedoval »čiščenje (Wall-Streetskega) močvirja« danes pa vse manj kritizira »skorumpirane elite«. Jared Kushner ima nedvomno močan vpliv na predsednika, saj je poročen z njegovo hčerko Ivanko, ki je tudi podprla sirsko intervencijo. Kot član ugledne judovske družine, pa je zelo verjetno, da prav Kushner igra vlogo izraelskega lobista v Beli hiši. Prav Izraelski interesi pa si skupaj s Savdsko Arabijo, Turčijo in Katarjem že dalj časa zelo močno prizadevajo za Assadovo odstranitev in uveljavitev svoje, »izraelu prijazne« sirske vlade. V kakšnem letu pa bo povsem jasno, če bo Trump na ključnih področjih tudi dejansko poskušal izvesti to, kar je obljubil, ali pa bo zgolj nadaljeval z dosedanjo neprekinjeno prakso sodelovanja ameriških predsednikov z »Deep State« lobističnim podzemljem. Besedilo: Narodna Straža Viri: http://www.ronpaullibertyreport.com/archives/false-flag-ron-paul-says-syrian-chemical-attack-makes-no-sense http://www.breitbart.com/national-security/2017/04/06/6-apr-17-world-view-president-trump-plans-military-action-on-syria-after-horrific-nerve-gas-attack-on-civilians/#disqus_thread https://pbs.twimg.com/media/C8vU6w5XgAAksR9.jpg https://twitter.com/Marine2017_EN/status/850079979027275776 http://www.breitbart.com/big-journalism/2017/04/05/roger-stone-jared-kushner-leaking-anti-bannon-stories-msnbcs-joe-scarborough/ http://nymag.com/daily/intelligencer/2017/04/trumps-syria-strike-is-sign-of-bannons-waning-influence.html http://www.telegraph.co.uk/news/2017/04/07/nigel-farage-right-wing-populists-turn-donald-trump-missile/ https://twitter.com/PrisonPlanet/status/850171163527581697 http://edition.cnn.com/2017/04/07/politics/trump-syria-chemical-attack-refugees/index.html?sr=twCNN040717trump-syria-chemical-attack-refugees0634PMStoryGalLink&linkId=36304928 https://www.wsj.com/articles/donald-trump-considering-major-shakeup-of-senior-white-house-team-1491588185 https://www.nytimes.com/2017/04/07/us/trump-far-alt-right-syria.html?smid=tw-nytimes&smtyp=cur&_r=1 https://pbs.twimg.com/media/C80ydNWXcAU_8gM.jpg http://edition.cnn.com/2017/04/07/politics/donald-trump-syria-populist-support/index.html?sr=twCNN040717donald-trump-syria-populist-support0612PMStoryLink&linkId=36304155 http://www.thegatewaypundit.com/2017/04/doctor-syrian-chemical-attack-jihadist-u-k-video/

Stockholm: razkosana trupla in smeh migrantov - v sliki

vir: twitter https://twitter.com/hashtag/Stockholm?src=hash

Ozadje afere Baričevič je predsednika vlade pripeljalo do vpitja po telefonu na Dragico Kotnik

Ekskluzivno: ozadje afere Baričevič je predsednika vlade pripeljalo celo do vpitja po telefonu na višjo državno tožilko Dragico Kotnik.  Da boste vedeli, kaj se je z Dragico Kotnik dogajalo že v letih 2010 in 2011:-----------Vrnimo se za leto dni nazaj. Nekaj tednov po tragični smrti zdravnika Saša Baričeviča in skrivnostnem dogajanju na Oražnovi ulici 11 je minister za pravosodje Aleš Zalar (spet) zahteval odhod generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Vlada naj bi prvo tožilko v državi razrešila zaradi njenega domnevno nezakonitega vplivanja na kriminalista Antona Šoštariča, pripadnika specializiranega oddelka, ki je preiskoval afero Baričevič in sum storitve kaznivega dejanja policistov. Brezigarjeva naj bi kriminalistu Šoštariču nezakonito dajala navodila in se tako vmešavala v predkazenski postopek, ki ga je takrat vodila tedanja šefinja specializiranega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu, višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar. Za osvežitev spomina: po njenem odstopu je vodenje specializiranega oddelka in preiskavo afere Baričevič prevzela višja državna tožilka Dragica Kotnik.Spor med Zalarjem in Brezigarjevo je pripeljal tudi do famoznega sestanka pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, kjer so se 19. marca 2010 (petek) usedli Pahor, Zalar, Brezigarjeva, Branka Zobec Hrastar in šefinja Pahorjevega kabineta Simona Dimic. Na sestanku je nastal razvpiti magnetogram, katerega javna objava in zahteva po razrešitvi Barbare Brezigar je privedla do groženj stranke LDS, da bo zapustila vladno koalicijo.Naši viri trdijo, da je bilo pravosodnemu ministru Zalarju obljubljeno, da bo Pahor razrešil Barbaro Brezigar, višji državni tožilki Branki Zobec Hrastar pa so nekateri novinarji časnika Dnevnik in Delo namignili, da bo v tem primeru postala osebnost tedna na Valu 2020, pozneje pa verjetno osebnost leta, morda celo Delova osebnost leta in Janina Slovenka leta. To naj bi pripovedovala tudi tožilka Jožica Boljte Brus.Na sestanku med Pahorjem, Zalarjem, Brezigarjevo, Branko Zobec Hrastar in Simono Dimic so sklenili, da magnetogram označijo s stopnjo tajnosti "zaupno", toda v ponedeljek zjutraj je minister Zalar začel predsednika vlade Pahorja po medijih pozivati, naj umakne stopnjo zaupnosti ob soglasju vseh vpletenih. Zalar in Branka Zobec Hrastar sta soglasje dala takoj, tako tudi Pahor in Simona Dimic, Barbara Brezigar pa pogojno, češ, potrebno je vprašati višjo državno tožilko Dragico Kotnik, ki vodi preiskavo Baričevič, če se lahko objavi celoten stenogram, saj je bilo govora tudi o konkretnem prekazenskem postopku. Javno razkritje teh dejstev pa bi pomenilo kaznivo dejanje.Ker je predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal zagrozila z odhodom liberalnih demokratov iz vlade (vodstvo LDS glede tega sicer ni bilo enotnega mnenja), če Pahor magnetograma ne objavi in posledično razreši generalne državne tožilke Barbare Brezigar, je Pahor šel v akcijo.Višja državna tožilka Dragica Kotnik je v četrtek, 8. aprila, dobila klic od takratne namestnice šefinje kabineta predsednika vlade Jadranke Gustinčič (po padcu Simone Dimic je postala šefinja kabineta), naj pogleda elektronsko pošto. Kotnikova, ki naj bi ravno takrat s tremi kriminalisti razpravljala o primeru SCT in podjetjih predsednika uprave SCT Ivana Zidarja v tujini, je videla Pahorjev "mejl". Premier jo je poklical na sedež vlade, da pogleda magnetogram. Kotnikova je prišla na vlado, magnetogram pa ji je v posebni sobi razgrnil Pahorjev svetovalec za nacionalno varnost Darko Lubi, pred leti šef kabineta nekdanjega ministra za obrambo Antona Grizolda. Kotnikovi so postregli s kavo, Lubi pa se je šalil, da kavo itak časti Pahor iz lastnega žepa. Kotnikova je na vlado prišla tudi v petek dopoldne (9. aprila) in nadaljevala z branjem magnetograma, nato pa se vrnila v pisarno, da bi spisala odločbo, katerih delov magnetograma se ne sme javno objaviti.Zdaj pa pozor. Premier Pahor je Kotnikovo še isti dan, okoli 18. ure zvečer, poklical po telefonu (po naših informacijah je telefonirala Dimičeva in dala slušalko Pahorju) ter začel tožilko nadirati, zakaj ne da dovoljenja za objavo magnetograma, zakaj še ni odločbe, kaj mečka toliko časa, zabrusil pa ji je tudi, da bo ona, tožilka Kotnikova, kriva, ker bo vlada padla.Spomnimo še enkrat, Kresalova in Zalar sta Pahorja izsiljevala z objavo magnetograma in grozila z odhodom LDS iz vladne koalicije.Predsednik vlade Pahor je Kotnikovi očital, da je nesposobna, počasna in da na tožilstvu nič ne delajo. Nato je Pahor jezno odložil telefonsko slušalko, poklical še Barbaro Brezigar in se pritožil čez Kotnikovo. Neposredni telefonski klic predsednika vlade višji državni tožilki, vključno z vsebino in tonom pogovora, je po mnenju pravnikov, s katerimi smo se pogovarjali, vsaj na meji zakonitosti.Šokirana Kotnikova naj bi pozneje po telefonu poklicala številne prijatelje, med njimi tudi nekega sodnika v Kopru, in jim zaupala pogovor s predsednikom vlade. Mimogrede, Pahor in Kotnikova se poznata še iz študentskih časov, ko je Kotnikova stanovala v študentskih domovih v ljubljanski Rožni dolini, kjer se je Pahor skoraj leto dni "švercal" pri neki svoji prijateljici.Predsednik vlade je bil očitno prepričan, da bo višja državna tožilka Kotnikova na njegovo vprašanje, naj magnetogram objavi ali ne, odgovorila samo z da ali ne, tožilka pa je spisala odločbo, dolgo nekaj tipkanih strani, kjer je podrobno obrazložila vsako besedico in vsak stavek, ki morajo po njenem strokovnem mnenju, zaradi interesov predkazenskega postopka, ostati prikriti, kar narekuje 15. člena zakona o tajnih podatkih.Tožilka Dragica Kotnik je predsedniku vlade svojo spisano odločbo poslala še isti petek zvečer, okoli 22. ure po elektronski pošti, ker se je blazno mudilo, Pahor pa je magnetogram javno objavil takoj naslednji dan (sobota, 10. april), vendar so nekateri deli, ki jih je označila Kotnikova, ostali prikriti. Ker je predsednik vlade preklical stopnjo zaupnosti magnetograma, je Katarina Kresal v nedeljo (11. aprila) sporočila, da LDS ostaja v vladni koaliciji.Nekateri mediji, ki naj bi poročali pod vplivom ministra za pravosodje Aleša Zalarja (zanimivo, Zalar in višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar sta se pri magnetogramu očitno požvižgala na zakon o tajnih podatkih ter interese predkazenskega postopka), so od informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar uradno zahtevali, naj dovoli objavo celotnega magnetograma. Jezni Zalar je višji državni tožilki Kotnikovi med drugim celo očital, da je njena odločitev, ki pod krinko tajnosti in varovanja podatkov iz predkazenskega postopka prekriva domnevno nezakonito ravnanje Barbare Brezigar, zelo hudo kaznivo dejanje. Na koncu je tudi Urad informacijske pooblaščenke dal prav Kotnikovi in zavrnil objavo celotnega magnetograma, sklicujoč se na zakon o tajnih podatkih. Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Šumah Kotnik pa naj bi takrat pripomnila, da tako dobre obrazložitve in ugotovitev, kot jo je spisala višja državna tožilka Dragica Kotnik, še ni videla ...Vsi podatki, navedeni v tem članku (telefonski pogovori, elektronska pošta, prihodi tožilke Kotnikove na sedež vlade na Gregorčičevi ulico in omenjene tožilske odločbe) so tudi uradno dokumentirani.  vir: komentar #104 http://www.publishwall.si/vili.kovacic/post/275932/primer-magajna-zahteva-za-preiskavo-o-preiskavi

SDH, manekenke in tihi partnerji. Kaže pa, da sporna Puljić in Žmavc ne bosta izvoljena.

Kot zdaj kaže, sporna kandidata za nova člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, Željko Puljić (Iskratel), ki ga predlaga Desus, in Franci Žmavc (IMP), ki ga predlaga SMC, za potrebno ...

Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici

Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki imajo državni praznik posvečen kulturi. A tukaj se pozitivni pristop žal že konča. Slavimo namreč smrt in ne rojstvo našega nesporno največjega pesnika Franceta Prešerna. Žal pa se negativni pristop v zvezi s tem nadaljuje in to tja, kamor se nikakor ne bi smel, vse do državne himne Republike Slovenije. V Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), je v 5. členu določeno:»Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.« Hervardi smo že leta 2005 na svojem spletnem mestu www.hervardi.com objavili prispevek z naslovom Zdravica ali Zdravljica?. V NUK-u smo pridobili izvirni Prešernov rokopis Zdravice, ki jo je pesnik napisal »ob novini 1844«. Izvirna pesem Zdravica je prava Prešernova umetnina in to ne samo v pesniškem smislu, marveč tudi v črkopisnem smislu. Napisana je v pisavi bohoričici, v baročnem umetniškem stilu, v katerega je Prešeren vložil vsa svoja čustva, zanos in pri tem dobesedno sofisticiral črke. Toda Zdravica je bila leta 1844 prepovedana. Takrat je imela devet kitic. Besedilo Prešernove izvirne Zdravice iz leta 1844, ki je bilo prepovedano: Zdravica ob novini leta 1844. Spet terte so rodile, Prijatli vince nam sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko. Ki vtopiVse skerbi, Veselo upanje budi. Komu pervo zdravicoNapili bomo krog in krog? Slovencov porodnico, Deželo našo živi Bog. Brate vse, Kar nas jeSinov slovenske matere! V sovražnike z oblakovRodu naj na'šga treši grom! Prost, ko je bil očakovNaprej naj bo Slovencov dom! Naj zdrobeNjih rokeVerige vse, ki jim teže! Edinost, sreča, sprava, K njim naj nazaj se vernejo! Otrok kar ima SlavaVsi naj si v roke sežejo, De oblastSpet in čast, Ko ble ste, boste naša last! Bog živi vas Slovenke, Prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej, Za naprejSlovite drage vekomej! Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov! Mladenči! Zdaj se pijeZdravica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije, Noben naj vam ne osmerti strup! Ker po nasBode vasJo serčno varvat' klical čas. Žive naj vsi narodi, Ki dan dočakat hrepene, De koder sonce hodi, Ne bo pod njim sužne glave! Kupca taNjim veljaNaj Bog jim dobre sreče da! Visoko zdaj prijatli, Kozarce zase vzdignimo! Saj smo se vsi pobratli, Saj eno misel mislimo; Bog naj te, Bog naj me, Naj nas živi tovar'še vse! Amen. Slike rokopisa izvirne Prešernove Zdravice iz leta 1844:  Dve leti pozneje, je Prešeren znova poskusil objaviti svojo pesem v pesniški zbirki Poezije, pri čemer lahko že na prvi pogled opazimo več očitnih sprememb. Ne gre zgolj za to, da pesem več nima devetih kitic, temveč samo še sedem, pač pa tudi za to, da je napisana z drugo pisavo (Zdravica v bohoričici, Zdravljica v gajici), ima pa tudi spremenjen naslov – Zdravljica namesto Zdravica. Pesem je bila tudi tokrat cenzurirana, saj bi moral pesnik iz že oskubljene verzije izločiti še eno kitico, tako da bi jih bilo objavljenih samo šest. Besedilo rokopisa Zdravljice za Poezije, 1846, ki je bilo cenzurirano in ni izšlo: Zdravljica Spet terte so rodíle, Perjátli! vínce nam sladkó, Ki nam ožívlja žíle, Sercé razjásni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih úp budí. Komú nar pred veséloZdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Bráte vse, Kar nas je, Sinóv slovéče matere! Edínost, sréča, správaK nam naj nazáj se vernejo; Otrók, kar íma Sláva, Vsi naj si v róke séžejo! De oblástIn z njó část, Obílnost bódo náša lást. Bóg žívi vas Slovénke, Prelépe, žláhtne róžice! Ni táke je mladénke, Ki náše je kerví dekle; Naj sinóvZárod novIz vas bo stráh sovrážnikov! Mladenči, zdéj se píjeZdravljíca váša, vi naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strúp; Ker po nasBode vasJo serčno bránit' klícal čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat' dán, De, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, De rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bo meják! Na zádnje še, perjátli! Kozárce za-se vzdignimo! Ki smo za tó se zbrátli, Ki dôbro v sercu míslimo. Dókaj dníNaj živíBog, kar nas dôbrih je ljudí! Slike rokopisa cenzurirane Zdravljice iz leta 1846:  Šele leta 1848 je pesem naposled le izšla pod naslovom Zdravljica, v dveh verzijah, ki se med seboj nekoliko razlikujeta, obe pa imata osem kitic. Ena kitica je bila torej še vedno cenzurirana oziroma ni bila objavljena. Besedilo Zdravljice, objavljene v Kmetijskih in rokodelskih novicah, letnik 6, številka 17, dne 26. 04. 1848: Prijátli! odrodíleSo terte vínce nam sladkó, Ki nam ožívlja žíle, Sercé razjásni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih up budí! Komú nar pred veséloZdravljíco, brátje! čmo zapét'? Bóg nášo nam dežélo, Bóg žívi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas jeSinóv slovéče matere! V sovrážnike z oblákovRodú naj nášga tréši gróm; Prost, ko je bíl očákov, Napréj naj bó Slovéncov dóm; Naj zdrobéNjih rokéSi spóne, ki jim še težé! Edínost, sréča, správaK nam naj nazáj se vernejo; Otrók, kar íma Sláva, Vsi naj si v róke séžejo, De oblastIn z njó část, Ko préd, spet náša boste lást! Bog žívi vas Slovénke, Prelépe, žláhtne róžice; Ni táke je mladénke, Ko náše je kervi dekle; Naj sinóvZárod nóvIz vas bo stráh sovrážnikov! Mladénči, zdaj se píjeZdravljíca váša, ví naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strúp; Kér zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno bránit' klíče čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Nazádnje še prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v sercu míslimo; Dókaj dníNaj živíVsak, kar nas dôbrih je ljudí! — Besedilo Zdravljice, objavljene v Krajnski čbelici, št. 5, leta 1848, na straneh 25-27: Prijatli! odrodíleSo terte vince nam sladkó, Ki nam oživlja žíle, Sercé razjasni in okó, Ki vtopíVse skerbí, V potertih persih up budí! Komú nar pred veséloZdravljico, bratje! čmo zapét'? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovénski svét, Brate vse, Kar nas jeSinóv slovéče matere! V sovražnike 'z oblákovRodú naj naš'ga treši gróm, Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dóm; Naj zdrobéNjih rokéSi spóne, ki jih še težé! Edinost, sréča, správaK nam naj nazaj se vernejo, Otrók, kar ima Sláva, Vsi naj si v róke séžejo, De oblastIn z njo část, Ko préd, spet naša boste last! Bog žívi vas slovénske, Prelépe, žláhtne róžice; Ni take je mladenke, Ko naše je kerví dekle; Naj sinóvZarod nóvIz vas bo strah sovražnikov! Mladenči, zdaj se píjeZdravljica váša, ví naš up; Ljubézni domačíjeNoben naj vam ne vsmerti strup; Kér zdaj vas, Kakor nas, Jo serčno bránit' kliče čas! Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat' dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepir iz svéta bo pregnán, Ki rojákProst, bo vsák, Ne vrág, le sósed bo meják! Nazádnje še, prijátli, Kozárce za-se vzdignimo, Ki smo zató se zbrát'li, Ki dôbro v sercu míslimo; Dokaj dníNaj živíVsak, kar nas dobrih je ljudí! — Ker je bil že rokopis Zdravljice iz leta 1846 precej drugačen od rokopisa Zdravice iz leta 1844, za katerega je bilo nesporno jasno, da gre za Prešernovo pisanje, smo se Hervardi leta 2016 odločili, da bomo naročili grafološko forenzično preiskavo in primerjavo obeh rokopisov. Mislili smo namreč, da rokopis Zdravljice iz leta 1846 sploh ni Prešernov. Pri preiskavi ter izdelavi mnenja in izvida so sodelovali trije grafološki forenziki iz Slovenije in tujine. Rezultati so nas najprej presenetili. Primerjava obeh rokopisov, Zdravice (Sdravice, shranjene v NUK pod signaturo MS 471) iz leta 1844 in Zdravljice iz leta 1846, je pokazala, da »je verjetno, da je sporni in primerjalni rokopis napisala ista oseba«. Oba rokopisa sta torej verjetno res Prešernovo delo. Seveda pa se takoj postavlja vprašanje, zakaj je prišlo do spremembe naslova pesmi iz povsem slovenske Zdravice v sporno Zdravljico, katere koren predstavlja beseda zdravlje, ta pa očitno ni slovenska. Grafološka preiskava seveda na to vprašanje ni mogla direktno odgovoriti, je pa nedvomno ponudila nekaj zanimivih dejstev. Medtem ko je Prešeren rokopisu svoje cenzurirane Zdravice, ki nikdar ni izšla, posvetil ogromno časa, in se je kot že rečeno posebej potrudil za umetniški vtis, je v primeru rokopisa Zdravljice povsem nasprotno. Iz rokopisa Zdravljice je možno razbrati, da je pesnikova pisava povsem prazna, brez pentelj tako značilnih za Zdravico. Bilo mu je popolnoma vseeno kako izgleda. Zdravljico je pač napisal in sicer v zadostitev tujega interesa! Iz pisave je moč razbrati pesnikovo obupanost, pesimizem, jezo in celo srd. Zdravljica je napisana s tresočo roko, kar grafologija interpretira kot konflikt med podzavestjo in zavestjo. Prešeren je pisal nekaj, česar enostavno ni maral! Očitno gre za dve povsem ločeni pesmi. Izvirna neobjavljena Zdravica z devetimi kiticami, je kot smo že zapisali vrhunsko pesniško in umetniško delo, v katerega je pesnik vložil ogromno truda, svoja čustva in zanos. Zdravljica pa je popolno nasprotje Zdravice! Zdravljica je popravljana po navodilih in v tej pesmi Prešerna ni, niti kot pesnika, niti kot umetnika, celo kot človeka ne. S spremembo pisave rokopisa je dal naš največji pesnik bralcem vedeti, da je nekaj narobe – to ni moje delo, avtor tega nisem jaz! Če je bila pesem popravljana in spremenjena po navodilih, je logično, da enako velja tudi za njen naslov. Nazadnje se je izkazalo, da smo torej vendarle imeli prav, čeprav smo sprva mislili, da je Zdravljica ponarejena in je Prešeren sploh ni napisal. Analiza je pokazala, da je skoraj tako, oziroma še huje! Kaj vse zgoraj zapisano pomeni za slovenski narod in predvsem za himno Republike Slovenije?! Nesporno je, da bi že leta 1844 izšla pesem Zdravica z devetimi kiticami, če ne bi bilo avstrijske cenzure. V tem primeru Zdravljica nikdar sploh ne bi nastala. Prav tako je nesporno, da je leta 1848 izšla spremenjena in še zmeraj cenzurirana Zdravljica, s spremenjenim naslovom, ki sploh ni slovenski. Danes imamo torej Slovenci za svojo državno himno pesem, ki je cenzurirana in sploh ne predstavlja avtorja – našega največjega pesnika – Franceta Prešerna. Poglejmo sedaj še primerjavo sedme kitice obeh pesmi, kajti Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) določa, da je slovenska himna prav sedma kitica. Sedma kitica izvirne Prešernove Zdravice (1844) Mladénči! Zdaj se píje Zdravíca vaša, vi naš úp! Ljubézni domačíje, Nobén naj vam ne osmerti strup! Ker po nas Bode vasJo serčno varvat' klícal čas. sedma kitica cenzurirane Zdravljice (1848) Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Primerjava besedil sedme kitice obeh pesmi je seveda že sama po sebi zanimiva. V sedmi kitici Zdravice Prešeren poziva slovenske mladeniče, naj ljubijo svojo domovino in naj jo srčno branijo, sedma kitica Zdravljice pa nagovarja vse narode, naj se ne prepirajo med seboj in naj bodo drug drugemu mejak, ne vrag. Posebej zanimivo je tudi dejstvo, da je v njej trikrat zapisana beseda »ki«, katera je danes v enem primeru nadomeščena z besedo »ko«, v drugem pa z besedo »da«. Kdo je avtor te spremembe, ni znano, v nobenem primeru pa to ni France Prešeren! To tudi pomeni, da je cenzurirana Zdravljica objavljena leta 1848, pozneje bila spet spremenjena, in to nikakor ne more biti Prešernovo delo. Posledično je Zdravljica, ki jo imamo danes Slovenci za svojo himno, ne zgolj cenzurirana, temveč tudi prenarejana, ali pravilneje z vidika avtorskega dela ponarejena. Nikakor torej ne gre za Prešernovo stvaritev! Naredimo povzetek znanih dejstev. Imamo torej štiri verzije pesmi. Prva, izvirna Prešernova stvaritev iz leta 1844 nosi naslov Zdravica in ima devet kitic. Objavljena je bila šele leta 1895 v Ljubljanskem zvonu, letnik 15, številka 10, na straneh 642 in 643. Avtor je Krmavnar, R, naslov prispevka pa je Nekaj Prešernove ostaline. To je do danes edina znana objava izvirne, celotne in necenzurirane Prešernove Zdravice. Druga verzija pesmi iz leta 1846 nosi že spremenjeni naslov Zdravljica in ima samo sedem kitic. Prešeren je že sam umaknil dve kitici, za kateri je vedel, da ju bodo cenzurirali. Ko je dunajski cenzor za slovenščino Franc Miklošič cenzuriral še eno kitico, je Prešeren pesem umaknil iz Poezij in tako tudi ta verzija ni bila objavljena. Leta 1848 sta bili v Kmetijskih in rokodelskih novicah ter v Krajnski čbelici vendarle objavljeni dve verziji Zdravljice, ki se med seboj razlikujeta v eni besedi (slovenske in Slovenke), obe pa imata osem kitic. Zdravljica, ki se jo danes učijo naši otroci v šolah ni enaka nobeni izmed teh štirih verzij. To pomeni, da je bila pozneje še spremenjena in posledično v nobenem primeru ne gre za Prešernovo delo, saj je pesnik med tem že umrl. Kdo je avtor te spremembe, ne vemo. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da to peto verzijo pesmi pripisujemo Prešernu in tudi to, da je besedilo državne himne Republike Slovenije prav iz te pete verzije neznanega avtorja. Leta 2016, so otroci nekaterih osnovnih šol v Sloveniji dobili ilustrirano knjigo z naslovom Zdravljica, ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je izšla leta 2014 pri založbi Mladinska knjiga. V tej knjigi se sedma kitica Zdravljice (besedilo državne himne RS) glasi: Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, Ko rojakProst, bo vsak, Ne vrag, le sosed bo meják! Poglejmo še vsebinsko primerjavo 8. kitice Zdravice in 7. kitice Zdravljice. Osma kitica izvirne Prešernove Zdravice (1844) Živé naj vsi naród, Ki dan dočákat hrepené,De kóder sónce hódiNe bó pod njim súžne glavé! Kupca tá Njim veljá Naj Bóg jim dôbre sréče dá!sedma kitica cenzurirane Zdravljice (1848): Živé naj vsi naródi, Ki hrepené dočákat dan, Ki, kóder sónce hódi, Prepír iz svéta bó pregnán, Ki rojákProst bo vsák, Ne vrág, le sósed bó meják! Prešeren v svoji izvirni Zdravici nagovarja vse narode k svobodi in jih poziva naj ne bodo sužnji, nato pa nazdravi in obenem poziva Boga naj pripomore k temu! Dobesedno nevzdržno, nedopustno in celo žaljivo je, da imamo danes Slovenci za državno himno 7. kitico cenzurirane in spremenjene Zdravljice, ki ni Prešernovo delo. Pravzaprav sploh ni jasno natančno besedilo državne himne Republike Slovenije, ker ga zakon ne navaja, znane verzije pa so med seboj različne. Svobodni ljudje enostavno ne moremo in ne smemo pristati na to, da imamo za svojo državno himno cenzurirano pesem, med tem ko izvirne Prešernove Zdravice skoraj nihče ne pozna. V slovenskih šolah žal učence in dijake učijo o Zdravljici namesto o Zdravici, številni učitelji in učiteljice slovenščine pa sploh ne morejo verjeti, da je Prešeren dejansko napisal Zdravico, ne Zdravljice, ki je brez cenzure sploh nikoli ne bi bilo. Vse to žal kaže kakšno kulturo imamo dandanes in ob slovenskem kulturnem dnevu je na to treba vsaj opozoriti. Za konec poglejmo še danes cenzurirano 6. kitico izvirne Prešernove Zdravice, ki je resnično aktualna tudi danes, saj dobesedno nagovarja številne odpadnike slovenskega naroda ali pravilneje rečeno izdajalke, saj je ta kitica pravzaprav namenjena Slovenkam: Ljubezni sladke sponeNaj vežejo vas na naš rod, V njim sklepajte zakoneDe nikdar več naprej od todHčer sinovZarod novNe bo pajdaš sovražnikov! Spis posvečam svojemu bratu Sebastijanu. V Mariboru, 08. 02. 2017 Andrej Šiško Svetujemo vam, da preberete tudi prvi spis na to temo, ki je bil objavljen leta 2005 pod naslovom Zdravica ali Zdravljica?.

Zdravljica ni himna svobodnih!

V začetku lanskega leta smo iskali Skrbnike Slovenske slave, da bi nam finančno omogočili štiri dolgoročnejše projekte. Enega izmed njih smo udejanjili poleti 2016 – gre za knjigi Dragana Šande Slovencem. Drugi projekt predstavlja grafološka forenzična preiskava dveh Prešernovih rokopisov Zdravice in Zdravljice. Prav posebej nas veseli, da lahko ob slovenskem kulturnem prazniku slovenski javnosti prvič predstavimo spis z naslovom Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici. S pomočjo zbranih denarnih prispevkov smo pridobili grafološko študijo, ki je ob drugih virih podlaga pričujočemu spisu. Vsem Skrbnikom Slovenske slave se ob tem iskreno zahvaljujemo. Za današnjo objavo spisa imate velike zasluge tudi vi! Slovenskemu kulturnemu prazniku v čast objavljamo tudi 7. izredno oddajo Resničnostnega šova Resnična resničnost z naslovom Svobodni ljudje ne moremo priznavati cenzurirane himne! Oddajo si lahko ogledate spodaj.  Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine! Čestitamo vam ob slovenskem kulturnem prazniku!

Tiha vojna na Banki Slovenije. Elektronsko pošto guvernerju Jazbecu pokazali novinarji.

Viri pravijo, on je tarča leta 2017. Boštjan Jazbec in piarovka Banke Slovenije Bojana Leskovar. Članek je plačljiv. Za dostop do vsebine morate biti prijavljeni.

Gospodarstvo in finance

Premiki na lobistično-piarovski sceni: Franci Zavrl si že dela ...

Ameriški Slovenec. Model Slovenije, kot ste ga zastavili, pelje v bankrot.

"Slovenija ima neprijazne davke, živimo življenje nad lastnimi zmožnostmi in nismo zmožni z dialogom najti dobrih rešitev. Poslovni model države, ki smo ga zastavili, nas bo pripeljal v bankrot ..." (Tako je prepričan Aleks Jakulin, doktor računalništva in nekdanji profesor na univerzi Columbia, danes pa podjetnik v ZDA. Vir: Siol.net.)

Od Bojana Petana do Stojana Petriča. Petanov Dnevnik zapuščajo tudi novinarke.

Bojana Petana, predsednika uprav DZS, Term Čatež in časopisne hiše Dnevnik, zapuščajo tudi "paradne" novinarke. Tako sta čez novoletne praznike na Delo, k Stojanu Petriču, prebegnili kar dve, urednica Poslovnega DnevnikaSuzana Kos in gospodarska ter notranjepolitična novinarka Katja Svenšek. Obe bosta okrepili gospodarsko redakcijo in Delovo prilogo Svet kapitala.   O tem, kako so 79 milijonov evrov težke terjatve do Petanove Skupine DZS prodali na DUTB, pa razkrivamo tukaj.

Tako so prodali Bojana Petana. Objavljamo vse številke, vsa imena, odstotke in odvetnike.

Tik pred novim letom je slaba banka (DUTB) "prodala Bojana Petana" oziroma terjatve do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež, kupec pa je mednarodni finančni sklad York Capital. Pogodba je bila podpisana 22. decembra 2016, 28. decembra pa je DUTB o zaključku prodaje obvestil javnost. Iz slabe banke so takrat sporočili, da je "postopek prodaje terjatev v primeru DZS predstavljal največje možno poplačilo vrednosti premoženja, da je bil izveden v skladu z načeli transparentnosti in konkurenčnosti ter odprt za vse potencialne investitorje, izbrani kupec pa je bil preverjen v skladu z zahtevami zakonodaje in internimi postopki DUTB". In še, da "podpisana pogodba vključuje tudi stroge omejitve glede nadaljnje prodaje morebitnim kupcem, ki bi bili povezani s prvotnim dolžnikom". Vse drugo pa je ostalo zavito v skrivnost, saj prodajne cene na DUTB uradno ne nameravajo izdati. Zato pa mi v nadaljevanju članka razkrivamo vse podrobnosti posla, vključno z zaupnimi dokumenti. Med potencialnimi kupci sta bila sicer tudi Bank of America Merrill Lynch International in znani srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je pred časom kupil portoroški hotel Kempinski in je manjšinski lastnik Gorenjske banke. Pri nakupu terjatev DZS, kjer naj bi ga mikala Marina Portorož in Terme Čatež, pa naj bi se Kostić iz posla umaknil, potem ko naj bi mu bilo rečeno, da se mora umakniti, sicer v Sloveniji ne bo mogel več poslovati. Tako vsaj pravi eden od naših virov, kdo konkretno naj bi "zagrozil" Kostiću, pa ni znano. več v povezavi: 

Novinarske: Urbas ni več urednik Siola, Perovič bi šel na RTVS, Katarina Matejčič pa - konec je.

Govori se marsikaj: da so ga odstavili, ker naj bi šlo za tako imenovano konsolidacijo medijev, da je dal odpoved sam in da je žrtev klestenja stroškov zaradi poslovanja TS Medie, hčerinske družbe Telekoma Slovenije. Uroš Urbas se je zavil v molk, je pa na svojem Facebook profilu objavil, da je "čas za odhod" (Time to say Goodbye). Na drugi strani Telekoma Slovenije, Planetu TV (kjer je Telekom Slovenije pred dnevi postal 66-odstotni lastnik), Tomaž Perovič, urednik (direktor) informativnega programa, močno lobira za mesto generalnega direktorja RTV Slovenija. Razpis za direktorja RTVS je že nekaj časa zunaj, Perovič pa se sam in prek lobistov ponuja vladni koaliciji kot vmesna rešitev med sedanjim začasnim direktorjem Markom Fillijem in nesojeno direktorico RTV Slovenija Natašo Pirc Musar. Med kandidati za "novega Fillija" se omenjata tudi Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, in nekdanji minister za kulturo iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije Uroš Grilc. Poslovni časnik Finance, ki vse bolj izhaja samo še na spletu (tiskana izdaja je zdaj zreducirana le še na nekaj strani in 5 do 6 tisoč prodanih izvodov) pa z novim letom zapušča znani novinar Novica Mihajlović, ki 1. januarja prestopa na Delo. Tam naj bi delal za Delovo (samostojno) prilogo Svet kapitala, kjer pa potrebujejo predvsem novo urednico. Sedanja urednica Petra Kovič, znana kot avtorica svojevrstne avtobiografije Stojana Petriča, lastnika Kolektorja in časopisne hiše Delo, slovi pa tudi kot "Petričeva najljubša novinarka", se namreč javno smeši s pisanjem uvodnikov. Tako je v enem svojih uvodnikov legendarnega direktorja FBI J.(ohna) Edgarja Hooverja razglasila za predsednika ZDA, za Melanio Trump pa je pred nekaj tedni, v nekem drugem svojem uvodniku, nonšalantno zapisala, da je na Trumpovi predsedniški inavguracija (Melania) nosila obleko, vredno 50 tisoč dolarjev - čeprav bo ta inavguracija šele 20. januarja prihodnje leto?! Svet kapitala pa je tudi predmet spora znotraj ožjega vodstva Dela. Po naših informacijah ga je namreč predsednica uprave Dela Irma Gubanec razglasila za (pre)slab in finančno nedonosen projekt, kar je pripeljalo do spora med Gubančevo in odgovornim urednikom Dela Gregorjem Knafelcem, ki velja za trdo Petričevo linijo.

Dodajte objave

Zabava

Tiha želja Tine Maze. Jutri na Zlati lisici premagati vse druge Slovenke.

"Odločilno bo fizično počutje. Zdaj odgovora nimam. Odločila se bom šele tik pred štartom ... (vir: Siol.net)" (Tako napeto skrivnostna je Tina Maze glede svojega scenarija pred startom jutrišnjega veleslaloma na Zlati lisici, kar naj bi bilo njeno slovo od tekmovalnega smučanja.O načinu slovesa in tekmovalni napadalnosti na sobotnem veleslalomu Mazejeva molči, se pa med dobro obveščenimi Mariborčani govori, da naj bi bila tiha želja Tine Maze, da jutri premaga vse ostale slovenske tekmovalke. Menda naj bi Mazejevi - zaradi znanih zapletov in zahtev po denarju - nekateri mariborski gledalci tudi žvižgali, Andrea Massi pa naj bi bil v zadnjih dneh videti kar malce prestrašen.Tina Maze bo sicer startala s številko 32, to je za najboljšo trideseterico in takoj za domačinko Ilko Štuhec, potem ko je vlogo Tine Maze, da se ji prizna status poškodovane smučarke zavrnila Mednarodna smučarska zveza (FIS), mednarodno arbitražno razsodišče (CAS) pa je nato zavrnilo še njeno pobudo za začasno odredbo. Na sobotni tekmi bo tudi predsednik države Borut Pahor, ki je zaradi slovesa Tine Maze odpovedal prihod na tradicionalno proslavo ob padcu Pohorskega bataljona na Osankarici.)

Helena Blagne. Finančno blokirana, pred upniki se brani po vzoru tajkunov: zemljiški dolg?!

Članek je plačljiv. Za dostop do vsebine morate biti prijavljeni.

Od lesa do snega: na Pohorju protiglobalistični start up - avtohtone smuči Leona Štuklja.

Mariborsko Pohorje ni samo žensko smučarsko tekmovanje za svetovni pokal pod imenom Zlata lisica, tam se rojeva še ena blagovna znamka. Gre za, kot je v svoji kolumni za revijo MM zapisal oglaševalec, pisatelj in lobist Božidar Novak, "pohorski protiglobalistićni start up" - izdelavo avtohtonih pohorskih smuči po načrtih legendarnega mariborskega olimpionika Leona Štuklja. Smučkam se reče Pohorske žage, gre za skoraj 90-letno tradicijo, izdelujejo pa jih pri podjetju Pohorske žage d.o.o.. več ...

To bo še drama. Andreja Jernejčič za krajo jahte sumi svojega bivšega - Andreja Vizjaka.

Potem ko smo prejšnji petek objavili novico, da so jahto iz marine v Umagu ukradli Andreji Jernejčič, znani svetovalki za odnose z javnostmi, se nam je oglasila tudi Jernejčičeva. Med drugim nam je sporočila, da "bo še zanimivo, če pride ven, kdo je osumljen kraje". Ker je iz tega sporočila dokaj jasno razvidno, kam meri Jernejčičeva, smo jo vprašali, ali lahko sklepamo, da za krajo jahte sumi svojega bivšega moža, znanega poslovneža Andreja Vizjaka (nekdanjega svetovalca, ki je delal tudi za A.T.Kearney, Bertelsmann Group in PricewaterhouseCoopers, bil pa je tudi zakulisni kandidat za finančnega ministra med oblikovanjem vlade Alenke Bratušek), vendar Jernejčičeva tega ni hotela niti potrditi niti zanikati. Je pa odgovorila, da Vizjak nič ne skrbi niti ne plačuje za njuno hčerko, da je sama med ločitvijo samo v desetih dneh shujšala za 18 kilogramov in da ji je Vizjak celo grozil. NA FOTOGRAFIJAH ŽELI NOVO, NE BIVŠO Da med nekdanjim znanima zakoncema res vlada prava drama in celo izredno stanje, po svoje dokazujejo tudi elektronska sporočila, ki nam jih je že pred časom posredoval Andrej Vizjak. Pisno je namreč zahteval, naj iz spleta nemudoma odstranimo vse objavljene fotografije, kjer se on pojavlja v družbi, kot je zapisal, "ženske po imenu Andreja Jernejčič", namesto teh fotografij pa naj raje objavimo fotografije, kjer je v družbi svoje nove, že tretje soproge, širši javnosti neznane Sonje Bajc, po novem Sonje Vizjak. Sonja Bajc in Andrej Vizjak sta se sicer poročila že julija letos na Bledu, sodeč po poslovnem portalu LinkedIn pa je Vizjak trenutno gostujoči profesor v Nemčiji, na poslovni šoli KU Eichstaett - Ingolstadt Management School. To so fotografije s poroke Sonje Bajc in Andreja Vizjaka na Bledu, julija letos, ki jih Vizjak, prek mariborske fotogafske agencije Mediaspeeed, ponuja medijem. Članek o tem, kako so ukradli jahto Andreje Jernejčič, si lahko preberete tukaj.

Skrivnostna znana svetovalka, ki so ji iz Umaga ukradli jahto Princesa, je Andreja Jernejčič

Nekateri mediji so včeraj poročali, da so po podatkih hrvaške in slovenske policije Slovenki iz marine v Umagu ukradli jahto Princesa. Gre za osem let staro 11-metrsko plovilo znamke Bavaria 37 Sport, z registrsko oznako Pi-2467, iz umaške marine pa je izginila 22. novembra. Iz javno dostopnega registra plovil je razvidno, da je lastnica jahte A. J., gre pa, tako na spletnem portalu Siol.net, za "znano svetovalko na poslovni sceni". No, skrivnostna "znana svetovalka na poslovni sceni", ki je ostala brez jahte, je Andreja Jernejčič, nekdanja članica vodstva Infonet Medie (v lasti "radijskega mogotca" Lea Oblaka, ki se je pred kratkim znašel v kriminalistični preiskavi zaradi spornih poslov, povezanih z Lekarno Ljubljana), svetovalka za odnose z javnostmi ter lastnica in direktorica družbe Lin&Nil, d. o. o. Na lokalni televiziji Vaš kanal iz Novega mesta vodi pogovorno oddaji Zajtrk PR Andreji in menda skrbi tudi za javno podobo znane podjetnice Tanje Skaza. Njeno podjetje Lin&Nil svetovanje in izobraževanje, d. o. o., je lani zabeležilo 272 tisoč evrov prihodkov in nekaj več kot 4 tisoč evrov dobička. Andreja Jernejčič je morda tudi celo edina slovenska piarovka, ki premore svojo jahto.

Zvezde & izjave Rešitev desnice: SDS brez Janše, NSi brez krščanstva ali nekaj novega.

"... Ti ljudje morda ne vedo, koga bi volili, vedo pa, koga ne bi. Ne bi volili Janše in veliko jih tudi ne bi volilo krščanske stranke, ker farjev ne marajo.Rešitev je torej SDS brez Janše, NSi brez krščanstva ali nekaj novega. To novo so jim na levi vedno znova organizirali ..." (Tako Žiga Turk, profesor, kolumnist in bloger, nekdanji dvakratni minister in pasivni član SDS, o željah neopredeljenega bazena volivcev in specifičnih rešitvah na slovenski politični desnici. Vir: tednik Reporter.)

Kravje kupčije. Nataša Pirc Musar včasih celo razume Janeza Janšo.

"... Pri vseh teh kravjih kupčijah, ki sem jih videla na RTV, včasih celo razumem Janeza Janšo. " (Tako Nataša Pirc Musar, odvetnica in nesojena generalna direktorica RTV Slovenija, ki naj bi, kot pravi, na lastni koži začutila, kako pritlehno delujejo Židanovi Socialni demokrati. Ker naj bi razmišljala s svojo glavo, je menda po kuloarjih slišala, da jo bo treba zrušiti, ker ni njihova ... Vir: revija Jana.)

Razdor so poskušali vnašati tisti, ki nogometu ne želijo dobro

"Razdor so skušali vnašati tisti, ki nogometu ne želijo dobro. Na koncu vedno zmaga resnica. Sam nikdar nisem rušil ugleda NZS, me pa veseli, da so delegati prepoznali bistvo kampanje. Morda zdaj mislimo, da je škoda velika, a jo bomo s sodelovanjem poskušali popraviti ..." (Tako Radenko Mijatović po včerajšnji zmagi na volitvah predsednika Nogometne zveze Slovenije v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, kjer je gladko premagal Matjaža Nemca - Mijatović je dobil 23 glasov, Nemec pa 7 - ter postal novi predsednik NZS. Vir: Dnevnik.)

Dodajte objave

Kultura

Pogovor z Gašperjem Banovcem

Prisluhnite pogovoru z mladim zborovodjem, organistom in pevcem Gašperjem Banovcem iz Semiča. Vsestranskemu glasbeniku, ki je kot pevec – tenorist zaposlen v Zboru Slovenske filharmonije, hkrati pa končuje študij na oddelku za sakralno glasbo Akademije za glasbo v Ljubljani.

CIKEL TASF – Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, 16. 5. 2017

PROGRAM   Johann Sebastian Bach / Lars Karlin: TOCCATA V D MOLU Lojze Lebič: INTRADA Johann Sebastian Bach / Christopher Mowat: BRANDENBURŠKI KONCERT ŠT. 3 Jean François Michel: EASTWIND Tibor Kerekes, solo trobenta Žan Tkalec, solo pozavna Jim Parker: A LONDONER IN NEW YORK Domen Jeraša: ZOCF POLKA Domen Jeraša, solo pozavna Tomaž Habe: TRISTE   Na zaključku drugega cikla koncertov TASF 2016/17 se bo ansambel soočil z velikanom glasbene ustvarjalnosti, katerega dela so brezčasen temelj v zakladnici umetnosti, saj je glasba Johanna Sebastiana Bacha od nekdaj privlačna za transkripcije za trobilne sestave iz preprostega razloga, v takšni kombinaciji namreč vrhunsko zveni. Obenem bomo, zahvaljujoč skladatelju Lojzetu Lebiču, imeli možnost slišati njegovo mojstrovino za trobila in tolkala, Jean François Michel, Jim Parker, Domen Jeraša in Tomaž Habe pa so v svojih kompozicijah kar najbolje izkoristili lesk in glamur, ki ga da lahko le dobro uigrana in virtuozna sekcija simfoničnih trobil in tolkal. Vse to v enem večeru na koncertnem odru je več kot odlično zagotovilo za vrhunski gala večer ob 15. obletnici Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije.   TROBILNI ANSAMBEL SLOVENSKE FILHARMONIJE   TROBENTE Tibor Kerekes Franc Kosem Blaž Avbar k.g. Dejan Glamočak   ROGOVI Maja Burger Zgonc Jože Rošer   POZAVNE Domen Jeraša Žan Tkalec Wolf Hagen Hoyer   TUBA Janez Žnidaršič   TOLKALA Matevž Bajde  

Vokalni abonma 8, 14. 5. 2017, dirigent Johannes Prinz

Zbor Slovenske filharmonije dirigent Johannes Prinz Tatjana Kaučič klavir NN alt   Felix Mendelssohn Bartholdy: odlomki iz zbirke Lieder im Freien zu singen / Pesmi za na prostem Uroš Krek: Three autumn songs Robert Schumann: Meerfey / Morska vila Der Wasserman / Povodni mož Benjamin Britten: odlomki iz cikla Flower songs / Cvetlične pesmi Johannes Brahms: odlomki iz cikla op. 104, Letztes Glück, Verlorene Jugend, Im Herbst / Poslednja sreča, Izgubljena mladost, Jeseni Robert Schumann: Zigeunerleben / Cigansko življenje  http://filharmonija.si/event/115/vokalni-abonma-8

Vokalni abonma 7

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine Ansambel musica cubicularis:sopran María Cristina Kiehr tenor Daniel Auchincloss tenor Manuel Warwitz bas Ulrich Messthaler violina in glasbeno vodstvo Manfredo Kraemer violina Guadalupe del Moral viola Zsuzsanna Czentnár viola da gamba Christoph Urbanetz violon Domen Marinčič orgelski pozitiv Tomaž Sevšek

Modri abonma 7

Orkester Slovenske filharmonije, Stefanos Tsialis, dirigent, Tina Žerdin, harfa, Sera Goesch, sopran. Na sporedu: Dane Škerl: s Tretjim koncertom za orkester (Terzo Concerto – intonazioni Concertanti), Reinhold Glière: Koncert za harfo in orkester v Es-duru, op. 74, Koncert za koloraturni sopran in orkester v f-molu, op. 82, Sergej Prokofjev: Poročnik Kijé, orkestrska suita Skladatelj in zaslužni profesor ljubljanske Akademije za glasbo Dane Škerl (1931–2002) je bil med drugim tudi učitelj prejemnika nagrade Prešernovega sklada za leto 2016 Ambroža Čopija. Škerl pa je bil učenec Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973), izjemno zanimivega skladatelja, profesorja, publicista in v prvi polovici petdesetih direktorja ter umetniškega vodje Slovenske filharmonije, izjemne osebnosti, ki bi mu ob 120. obletnici rojstva veljalo posvetiti veliko pozornosti.Zanimiva bo primerjava Škerlove glasbe s tremi partiturami iz sovjetskega časa, ki veljajo za bolj 'dostopne', lahko bi rekli celo komunikativne. Pri tem bosta resnično pravcata ekstravaganca oba koncerta Reinholda Glièreja (1875–1956), zelo tradicionalnega skladatelja, ki se je po revoluciji znašel kot riba v vodi in poleg pedagoških aktivnosti nekaj časa vodil tudi Zvezo sovjetskih skladateljev. Zanimivo je, da je tudi v času tako velikih preizkušenj in političnih pritiskov brez težav pisal na prvi pogled tako dekadentna dela, kot sta koncerta za harfo (iz leta 1938) in koloraturni sopran (1943). Seveda to v resnici ni nič nenavadnega, kajti partijskih estetov ni motila meščanska forma, temveč modernistična svoboda, kar pa ne zmanjšuje veščine tradicionalnih umetnikov.Ob svoji domnevni staroveškosti je Glière povezan tako s Prokofjevom (bil je njegov mladostni pedagog) kot celo z velikim zagovornikom sodobne glasbe Sergejem Kusevickim, svojim moskovskim sošolcem – ta je namreč leta 1908 v Berlinu dirigiral krst Glièrejeve Druge simfonije.Sovjetska paralela je zanimiva tudi zaradi Prokofjeva, kajti prav naročilo filmske glasbe za Poročnika Kijéja je bilo pomemben dejavnik pri njegovi odločitvi za vrnitev v domovino. Stilno sta ga pri tej zvrsti privlačila tako tehnična novost kot možnost nagovora širšega občinstva.Filmsko glasbo je skladatelj sam predelal v petstavčno suito, zgodba pa je res čudovita komedija iz časa carja Pavla I., ki ga vlečejo za nos nabriti dvorjani. Ti si naslovnega poročnika namreč izmislijo kot krivca za neko dvorno traparijo, nato pa pravi krivec po pomoti prizna krivdo in car poročniku v opravičilo podeli zemljo, plemenito nevesto ter visok vojaški naslov; ko ga hoče tudi osebno spoznati, mu dvorjani povedo, da je nenadoma umrl. Tedaj hoče car nazaj tudi premoženje, a ker so si ga dvorjani vmes že razdelili in seveda zapravili, neobstoječega mrliča obdolžijo tudi izgube premoženja – in vsi razposajeno živijo naprej.

Modri abonma 6

Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Simon Krečič, Eugen Indjic klavir. Spored: Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, Carl Maria von Weber: Turandot, scenska glasba, op. 37, Paul Hindemith: Simfonične metamorfoze na teme Carla Marie von Webra

Dodajte objave

Dodajte objave

Avtomobilizem

RABLJEN AVTO: NISSAN QUASHQAI (2007–2014); Gospod simpatični

Audi predstavlja admiralskega križanca

Končno bomo videli električnega Bullija

Novi Avto magazin - vozili smo: Renault Zoe Z.E. 40, MB E All ...

Nissan Micra: Ponovno rojstvo

Najmočnejša Škoda Octavia vseh časov

Znani so finalisti za Slovenski avto leta 2017

Opel Ampera-e: Električni vsakdan

Čista nula, čista vest – tudi v decembru

Dodajte objave

Turizem

Port 9 apartmani, Korčula

Uresu svijeta, čarobna Korčulo! To je grad renesanse i tradicije. Osim u kulturnoj baštini, možete uživati u brojnim manifestacijama: viteškim igrama, večerima klapske pjesme ili biti sudionici raskošnih vjerskih procesija. Korčulani su veliki ljubitelji dobre domaće kapljice i gurmani s dugim, autohtonim kulinarstvom. PORT 9 APARTMANI novo dizajnirana udobnost, mirno ozračje Zaljeva školjki, pješčane, šljunčane i betonske plaže, sportski sadržaji za djecu i odrasle: sportovi na vodi, tenis, biciklizam, animacija, miniklub u Port 9 Resort-a, mogućnost all inclusive light ponude u sklopu Port 9 Resort-a   SMJEŠTAJ: 92 apartmana - po 4 u 23 zgrade suvremeni dizajn, klimatizirani i namješteni dnevna soba s opremljenom mini kuhinjom i sofom na razvlačenje s 2 ležaja SAT TV, telefon, WiFi , kupaonica s tušem, sušilo za kosu, terasa ili balkon TIP A (2 + 2): 1 spavaća soba s 2 kreveta TIP B (4 + 2): 2 spavaće sobe i dodatni WC TIP C (3 + 2): 1 spavaća soba s 2 kreveta i sofa u spavaćoj sobi  

Apartman Tea Casa, Sabunike

Hotel Medena 3***, Trogir

Hotel Villa Donat****/***, Sv. Filip i Jakov

HOTEL VILLA DONAT****/***Sv. Filip i Jakov Nedavno renovirana Villa Donat, smještena je u živopisnom selu Sv. Filip i Jakov, udaljenom 3 kilometra od Biograda. Samo mjesto poznato je po starim ljetnikovcima i perivojim zadarskih plemića – od kojih je danas poznat još onaj obitelji Borelli. Stara i autentična dalmatinska riva sa isto tako autentičnim i zanimljivim dalmatinskim konobama nalaze se u neposrednoj blizini hotela Lokacija: u centru mjesta, gradska plaža 150m. Villa****: 16 Superior soba, 2 kata, buffet restoran, bar s terasom, besplatan WiFi pristup internetu, internet corner, parking (uz naplatu). Depandansa***:  56 Comfort soba. Beach bar Donat 150 m u centru mjesta na plaži.    Cijene su izražene u HRK po osobi dnevno u dvokrevetnoj sobi na bazi polupansiona (doručak i večera): SEZONA 04.01.-09.06. 23.09.-28.12. 10.06.-23.06. 02.09.-22.09. 24.06.-14.07. 19.08.-01.09. 15.07.-18.08. COMFORT 290 295 365 420 SUPERIOR 350 375 420 550           ROKOVI NAJAVA-DANA 3 5 7 14 DODATAK ZA SINGLE USE 50% 50% 50% 50% DOLASCI/ODLASCI DNEVNO DNEVNO DNEVNO DNEVNO MINIMALAN BORAVAK-NOĆI 3 3 3 3   OPIS SOBA   SUPERIOR SOBE VILLA DONAT**** Soba s bračnim krevetom, francuski prozori, za 2 osobe i 1 dijete uz mogućnost pomoćnog ležaja 80*190cm, kupaonica s kadom, sušilo za kosu, klima uređaj, grijanje, SAT TV + radio, sef, mini-bar, izravni telefon, besplatni WiFi za 2 uređaja.   COMFORT SOBE VILLA DONAT*** Dvokrevetna soba (mogućnost odvojenih ležajeva), pogled park, francuski prozor ili standardni prozor, za 2 osobe i 1 dijete uz mogućnost pomoćnog ležaja 80*190cm, kupaonica s tušem, sušilo za kosu, klima uređaj, grijanje, SAT TV + radio, izravni telefon, besplatni WiFi za 2 uređaja   DORUČAK I VEČERA: BUFFET ODBITAK: za noćenje & doručak 3,00 € osoba / dnevno Dnevni odmor i produženo korištenje sobe (od 12:00 do 18:00 sati) naplaćuje se 50% od cijene polupansiona   OSTALI UVJETI U HOTELU dodatak za ručak: 15,00 € osoba / dnevno dječji krevetić 8,00 € dnevno kućni ljubimci 20,00 € dnevno   POPUST NA TREĆI POMOĆNI LEŽAJ odrasla osoba 20 % dijete od 12 –15 50 % dijete od 07 –12 70 % dijete do 07 god Gratis   POPUST NA OSNOVNOM LEŽAJU djeca do 12 god 20 %   Boravišna pristojba nije uključena u cijenu.     “Check-in” nakon 14:00 sati “Check-out” do 10:00 sati    

Barcelona

6 DANA AUTOBUS - BROD     1. dan  AZURNA OBALA Polazak ispred Škole u dogovoreno vrijeme. Slijedi ugodna vožnja udobnim turističkim autobusom kroz Sloveniju i Italiju prema Azurnoj obali uz usputna zaustavljanja putem radi odmora. Po dolasku na Azurnu obalu slijedi posjet parfumeriji Galimard u jestu EZE.  Nastavljamo sa razgledom  kneževine MONACO, LA CONDAMINE, MONTE CARLO. Sijedi panoramski razgled NICE “kraljice Azurne obale”. PROMENADE DES ANGLAIS, PLACE MASSENA, RUE MASSENA.  Nastavak vožnje do CANNESA. ŠETNJA BULEVAROM CROISETTE DO PALAČE FILMSKOG FESTIVALA.  Smještaj u hotel u okolici. Večera. Noćenje.   2. dan  FIGUERAS – BARCELONA        Doručak. Odjava iz hotela i nastavk putovanja prema Španjolskoj. Zaustavljanje u FIGUERASU i posjet muzeju GALE I SALVADORA DALIA. Nastavk vožnje do Barcelone.Orijentacioni razgled glavnog grada Katalonije i najživopisnije metropole Europe. Smještaj u hotel u Barceloni. Večera. Noćenje.   3. dan  BARCELONA Doručak. Razgled Barcelone autobusom i pješice: LA SAGRADA FAMÍLIA (posjet – ulaznica u cijeni), AVINGUDA DIAGONAL, CAMP NOU (uz doplatu), PLAÇA D'ESPANYA, MONTJUÏC, ESTADI OLÍMPIC DE MONTJUÏC, POBLE ESPANYOL, MUSEU NACIONAL D'ART DE CATALUNYA, FUNDACIÓ JOAN MIRÓ, PORT VELL, KOLUMBOV SPOMENIK, LAS RAMBLAS, BARRI GÒTIC ,KATEDRALA SV. KRIŽA I SV. EULÀLIJE, PLAÇA CATALUNYA. U slobodno vrijeme preporučamo posjet Gaudíjevoj kući: CASU BATLLÓ. Večera u hotelu. Poslije večere predlažemo odlazak u disco club. Noćenje.   4. dan  SAMOSTAN MONTSERRAT – BARCELONA Doručak. Odlazak na MONTSERRAT, najpoznatije katalonsko marijansko svetište i hodočasničko mjesto. Slobodno poslijepodne u Barceloni za osoben programe. Preporučamo posjet Gaudíjevoj kućie CASA MILÀ (“La Pedrera”). Večera u hotelu. Navečer je uživanje u ČAROBNIM FONTANAMA (ako su u funkciji). Noćenje.   5. dan  PARC GUELL – BARCELONA Doručak. Odjava iz hotela. Odlazak prema Parku Guell - fascinantne kreacije vrtova i arhitektonskih oblika pod UNESCO zaštitom, projekt genijalnog arhitekta Gaudija. Poslije parka slobodno vrijeme u Barceloni do ukrcaja na brod za Civitavecchiu. Smještaj u četverokrevetne unutarnje kabine. Isplovljavanje broda prema plovidbenom redu (22:15). Disco club gratis ulaz. Noćenje na brodu.   6. dan  CIVITHAVECCIA Doručak na brodu. Ručak na brodu. Uplovljavanje broda u talijansku luku je u 19:15. Nastavk putovanja prema Hrvatskoj. Dolazak na mjesto polaska očekuje se u ranim jutarnjim satima sljedećeg dana.   CIJENA ARANŽMANA PO OSOBI: NA UPIT      Cijena arnžmana uključuje: prijevoz turističkim autobusom licenciranim za prijevoz djece licenciranog turističkog pratitelja tijekom putovanja prijevoz brodom na relaciji  Barcelona - Civitavechia, smještaj u četverokrevetnim unutarnjim kabinama prehranu na brodu na bazi polupansiona – doručak i ručak tri polupansiona (doručak i večeru) u hotelu 3*** u Barceloni (višekrevetne sobe s TWC) jedan polupansion (doručak i večera) u hotelu 2** na Azurnoj obali (višekrevetne sobe s TWC) pedagošku pratnju prema Pravilniku o provedbi školskih izleta i ekskurzija sve razglede i izlete prema programu putovanja; ulaznicu za muzej GALE I SALVADORA DALIA u Figueresu ulaznicu za PARK GUELL ulaznicu za SAGRADU FAMILIU putno osiguranje troškove organizacije putovanja, jamčevno osiguranje i osiguranje od odgovornosti

Poljska tura

Berlin i Prag

Maturalno putovanje u Berlin i Prag 7 dana Program putovanja: 1. dan              BERLIN Polazak ispred Škole u dogovoreno vrijeme . Slijedi ugodna vožnja udobnim turističkim autobusom kroz Sloveniju, Austriju i Njemačku, u pravcu Berlina. Dolazak u BERLIN u kasnim poslijepodnevnim satima i smještaj u hotel. Večera i noćenje.   2. dan               BERLIN DORUČAK. Krećemo u razgled Berlina: POTSDAMER PLATZ-REICHSTAG-BRANDENBURŠKA VRATA-UNTEN DEN LINDEN-KATEDRALA-ALEXANDERPLATZ- DVORAC CHARLOTTENBURG – PARK TIERGARTEN- URFÜRSTENDAMM (poznata trgovačka ulica). Slobodno poslijepodne za osobne programe. Večera i noćenje.   3. dan              BERLIN – POTSDAM – DRESDEN – PRAG Doručak i odjava iz hotela. Odlazak prema Potsdamu te posjet poznatom parku SANSSOUCI s prekrasnim dvorcima i vrtovima. Upravo iz tog razloga, Potsdam zovu „zeleno-plavim predgrađem Berlina“.Nastavak puta prema Dresdenu, glavnom gradu Saksonije, koji je zbog svojih brojnih muzeja prozvan „Firenzom sjevera“. Razgled povijesne jezgre grada pješice: ZWINGER, KATEDRALA, DVORAC, OBALA ELBE, CRKVA FRAUENKIRCHE, BRUHLSKA TERASA, ZID SASKIH VOJVODA, SEMPER OPERA. Nastavljamo prema Pragu, u koji stižemo u kasnijim večernjim satima. Smještaj u hotel, večera i noćenje.   4. dan              PRAG Doručak. Razgled Praga u pratnji lokalnog vodiča započet će na HRADČANIMA obilaskom kraljevske palače i katedrale SV. VIDA. Razgled se nastavlja spuštanjem s Hradčana MALOM STRANOM koja spada u jednu od pet povijesnih praških četvrti : CRKVA SV. NIKOLA, MUZIČKA AKADEMIJA, NERUDOVA ULICA, NA KAMPY, « MALA VENECIJA », MLINOVI, KARLOV MOST, brdo PETRIN s vidikovcem. Slobodno vrijeme za ručak u nekoj od gradskih pivnica (vlastiti aranžman-fakultativno). Slobodno poslijepodne. Odlazak na glazbeni spektakl na KRIŽIKOVE FONTANE. Noćenje.   5. dan              PRAG Doručak. Nastavak razgleda Praga s pratiteljem; NAMESTÍ REPUBLIKY – PRAŠNA BRANA – KARLOVO SVEUČILIŠTE –HAVELSKA TRŽNICA – NARODNA ULICA – NARODNO KAZALIŠTE – VACLAVSKE NAMESTI. Nakon razgleda kratak odmor te odlazak na vožnju brodom po Vltavi s ručkom,  rijekom koja dijeli Prag na dva dijela. Uz Vltavu su vezane brojne pjesme i stihovi tako da su stanovnici posebno ponosni na „svoju“ rijeku... slobodno vrijeme. Povratak u hotel na večeru. Noćenje.   6. dan              PRAG – KUTNA HORA – BRATISLAVA Doručak. Odlazak prema gradiću KUTNA HORA koji je nekoć bio kraljevski grad srebra,te politički i ekonomski centar Istočne Bohemie koji je svoj vrhunac doživio u 15.i 16.stoljeću. Kutna Hora nastala je u 12. stoljeću kao rudarsko naselje. U srednjem vijeku bila je jedan od najvećih rudnika srebra u Europi. Svoj srednjovjekovni štih, grad je sačuvao do današnjih dana. Po dolasku slijedi razgled rudnika srebra u pratnji lokalnog vodiča. Izlaskom iz rudnika razgled povijesnog centar grada uključujući i gotičku crkvu Sv.Barbare, zaštitnice rudara koja se nalazi na popisu UNESCO-ve svjetske baštine. Nakon razgledavanja slobodno vrijeme za kupovinu nakita i predmeta od srebra u mnogobrojnim dućanima suvenira. Nastavak putovanja prema Bratislavi. Po dolasku slijedi orijentacioni razgled najznačajnijih znamenitosti grada: VRATA SV. MIHAELA, KATEDRALA SV. MARTINA, najistaknutija gotička građevina iz 14. stoljeća, GLAVNI TRG S ROLANDOVOM FONTANOM, STARA VIJEĆNICA, NARODNO KAZALIŠTE. Smještaj u hotel. Večera. Noćenje.   7. dan              BRATISLAVA – BEČ –ZAGREB Doručak, odjava iz hotela odlazak prema BEČU. Razgled glavnog grada Austrije i jednog od najljepših gradova Europe. Razgled: RING – OPERA – TRG MUZEJA – PARLAMENT -  HOFBURG – GRABEN – KATEDRALA SV. STJEPANA – KÄRTNERSTRASSE… Nakon razgleda – slobodno vrijeme. Nastavak vožnje uz kraća zaustavljanja prema Hrvatskoj. Dolazak se očekuje u kasnijim večernjim satima.   CIJENA ARANŽMANA PO OSOBI IZNOSI: NA UPIT CIJENA ARANŽMANA UKLJUČUJE: prijevoz turističkim autobusom prema programu putovanja licenciranim za prijevoz djece licenciranog turističkog pratitelja tijekom putovanja smještaj u hotelima 3*ili 4* prema programu putovanja u više krevetnim sobama (tv, telefon, tuš, wc, klima) 2 polupansiona (doručak i večera) u Berlinu 3 polupansiona (doručak i večera) u Pragu 1 polupansion u Bratislavi (doručak i večera) sve razglede, izlete i ulaznice predviđene programom putovanja; vožnja brodom po Vltavi uz buffet ručak izlet u Kutnu Horu s posjetom rudniku srebra (ulaznica i stručno vodstvo u cijeni) ulaznica za Križikove fontane vidikovac Petrin stručne lokalne turističke vodiče u Berlinu i Pragu putno osiguranje pedagošku pratnju prema Pravilniku o provedbi Školskih izleta i ekskurzija troškove organizacije putovanja, jamčevno osiguranje i osiguranje od odgovornosti    

Lokalna samooskrba / kmetijstvo

Škoda letos še večja kot lani

Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v spremstvu državne sekretarke mag.Tanje Strniša in predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska  ogledal posledice škode, nastale zaradi nedavne pozebe v kmetijstvu. Obiskal je kmetijo Petra Pšakerja v Podvrhu, ki je letos ponovno ostala brez pridelka.  Minister se je sestal tudi s ključnimi deležniki, prizadetimi ob pozebi, ki so podali prve ocene o poškodbah v sadjarstvu, čebelarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu.  Več o tem preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

Tudi letos velika škoda

Po prvih ocenah je škode po pozebi v minulem tednu vsaj tako velika, kot je bila po lanski spomladanski pozebi, če ne celo še večja, saj so se letos temperature spustile še nižje. Mraz je prizadel skoraj celotno območje Slovenije, najbolj pa so prizadeti sadovnjaki in vinogradi, pa tudi vrtnine, predvsem solata in šparglji, oljna ogrščica ter ozimna žita. Pozebli so v glavnem vsi orehi po nižinah in ves zgodnji krompir tako na Štajerskem kot na Dolenjskem, ne glede na to, ali je bil pokrit ali ne. Najmanj so prizadete kmetijske rastline v višjih legah, kjer je vegetacija poznejša in zato nasadi manj občutljivi na mraz. Kakšno škodo je dejansko naredila pozeba, se bo pokazalo v kratkem, že v tednu ali dveh. Dejstvo pa je, da je pozeba spet prizadela predvsem tiste, ki so že lani ostali brez pridelka, in, kot vemo, doslej tudi brez izplačila odškodnine po škodi.  Več v 17. številki Kmečkega glasa (26. april 2017).

Vsestransko uporabna bukovina

Trenutno se večina bukovine porabi za energetske namene, kar v smislu ekonomskega izkoristka ni najbolj ugodno, zlasti pri lesu visoke kakovosti, ker bi lahko z razvojem novih tehnologij in proizvodov dosegli precej višjo dodano vrednost.  Bukov les je svetel, gost, trden in trd. Osnovna barva lesa je svetla, vendar se v deblih pogosto že med rastjo pojavi rdeče srce. Na trgu ponujajo hlodovino, žagan les, furnirje, vezan les, drva, sekance. Danes je vse bolj priljubljena tudi toplotno obdelana (termično modificirana) bukovina, ki je temna in je bolj odporna proti škodljivcem. Bukovino je mogoče uporabiti za več kot 300 različnih izdelkov.  Več med strokovnimi nasveti v 17. št. Kmečkega glasa (26. 4. 2017).

Podpora do 3.000 evrov na hektar zaraščenih kmetijskih površin

Vlada Republike Slovenije je 12. 1. 2017 izdala Uredbo o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Podpora bo namenjena povračilu stroškov, nastalih pri čiščenju zaraščenih površin. Preko 12.000 ha kmetijskih zemljišč, ki so bila na dan 18. 6. 2011 po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v zaraščanju (raba 1410), izpolnjuje pogoje po tej uredbi.  Več o tem v 17. številki Kmečkega glasa (26. april 2017).

Dodajte objave

Ljubljana, moje mesto

pred 2 dnevi
Škoda letos še večja kot lani
Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v spremstvu državne sekretarke mag.Tanje Strniša in predsednika ...
(0)
pred 3 dnevi
Tudi letos velika škoda
Po prvih ocenah je škode po pozebi v minulem tednu vsaj tako velika, kot je bila po lanski spomladanski pozebi, ...
(0)
pred 3 dnevi
Vsestransko uporabna bukovina
Trenutno se večina bukovine porabi za energetske namene, kar v smislu ekonomskega izkoristka ni najbolj ugodno, zlasti ...
(0)
pred 3 dnevi
Podpora do 3.000 evrov na hektar zaraščenih ...
Vlada Republike Slovenije je 12. 1. 2017 izdala Uredbo o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih ...
(0)
pred 6 dnevi
Port 9 apartmani, Korčula
Uresu svijeta, čarobna Korčulo! To je grad renesanse i tradicije. Osim u kulturnoj baštini, možete uživati u ...
(0)
Apr 21, 2017
Apartman Tea Casa, Sabunike
uskoro u ponudi
(0)
Apr 20, 2017
VARUHINJA ZA TUJCE - Zakaj jo plačujemo?
Zakon za tujce očitno še vedno ne bo sprejet, saj se je varuhinja »človekovih pravic« Vlasta ...
(0)
Apr 20, 2017
Zaradi pozebe nevarnost poškodb na rastlinah
Zaradi nizkih temperatur priporočamo, da v petek in soboto rastline prekrijete s pokrivali oziroma izvajate ...
(0)
Apr 18, 2017
Hotel Medena 3***, Trogir
Hotel Medena smješten je pored Trogira u Splitsko-dalmatinskoj županiji koja se smatra jednom od glavnih ...
(0)