Zgodba mlade pomurske vizualne umetnice in grafične oblikovalke Nine Reiter
Pogovarjali smo se z mlado pomursko umetnico in oblikovalko Nino Reiter. Na svojem FB profilu je pred nekaj dnevi objavila sliko in pod njo napisala: Končno nove vizitke.
Vfokusu: Kakšen je občutek v rokah držati nove vizitke ?
Nina Reiter:Občutek je super, sploh po več neuspelih poskusih. Končno sem zadovoljna z izgledom vizitk, saj sem jih kar nekaj časa oblikovala.
Vfokusu: Kakšna odgovornost stoji za vizitkami ? Do vas in do vaših strank?
Nina Reiter: Želela sem, da s svojimi vizitkami sporočim svojo estetsko zgodbo. Sicer sem prepričana, da se bo dizajn čez čas spremenil, ampak zaenkrat predstavljajo mene v tem času. Ker sem trenutno iskalka zaposlitve, sem se odločila, da jih oblikujem in izdelam kar sama. Zato so preproste, minimalistične in ne dolgovezijo. So točno to, kar predstavljam s svojimi risbami in tako lahko potencialne stranke že pričakujejo, da pri meni ni nakladanja o umetnosti in oblikovanju. Držim se načela manj je več.
Vfokusu: Vaša razstava risb bo 10. maja 2018 v prostorih Mladinskega sveta v Ljutomeru. Kaj boste pokazali obiskovalcem ?
Nina Reiter: Pokazala bom nekaj novih del in nekaj del iz prejšnje razstave. Namen te razstave je bolj, da se predstavim kot umetnica in pokažem kaj delam.
Vfokusu: Kako in na kakšen način ste ustvarjali izdelke za to razstavo ?
Nina Reiter: Ker pri tej razstavi ni nekega določenega koncepta, sem izbrala dela, ki odražajo kaj vse se da ustvariti s črnim papirjem in belo barvico.
Vfokusu: Kakšna je bila vaša poklicna in karierna pot do razstave ?
Nina Reiter:Že kot deklica sem bila ustvarjalna, zato so mi tudi v osnovni šoli svetovali naj nadaljujem šolanje v tej smeri. Najprej sem obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, kjer sem dobila najbolj pomembne veščine, kar se tiče risanja in ustvarjanja.
Ker sem praktičen tip človeka, mi niti na misel ni prišlo, da bi se kdaj ukvarjala z umetnostjo. Zato sem se kasneje vpisala na Fakulteto za strojništvo Maribor, smer tekstilne tehnologije. Tekstilna industrija mi je zanimiva, a ne dovolj, da bi v resnici hotela imeti kariero v tej panogi. Ko sem leta 2013 diplomirala, je do takrat že večina tekstilnih podjetij v tem delu Slovenije propadlo ali pa zmanjšalo število zaposlenih, zato niti nisem imela možnosti nadaljevati v tej smeri. Kasneje sem malo manj kot eno leto delala v proizvodnji elektronskih naprav. Zdaj sem že več kot dve leti iskalka zaposlitve.
V tem času sem obiskovala program mladih Model M za lažje iskanje zaposlitve in tam sem se v resnici morala soočiti kaj želim delati. Morala sem si priznati, da bi rada bila umetnica, saj je to edina stvar, kjer vem kaj delam. Težko sem se sprijaznila s tem dejstvom, saj se predvsem v Sloveniji, na umetnike gleda kot na parazite, ki nimajo nobenega namena. Da sem se pa zavestno odločila za to smer pa je botrovalo kar nekaj težkih trenutkov v mojem življenju.Lani sem namreč izvedela, da bom morala iti na operacije obeh kolen in bom zaradi tega kar nekaj časa v bolniškem staležu, zato bom še toliko težje zaposljiva. Zaradi tega sem začela razmišljati, da bom se morala resno potruditi in si sama ustvariti delovno mesto. Zato zdaj prostovoljno delam kot grafična oblikovalka pri društvu Tenzin, saj bi si rada nabrala izkušnje. Kombinacija grafičnega oblikovanja in umetnosti se mi zdi najbolj smotrna, saj bi se tako najlažje sama preživljala, tako lahko delam od doma medtem, ko krevam.
Spodbuda za razstavo pa je bil v resnici osebno tragičen dogodek, saj sem prišla do spoznanja, da je življenje prekratko, da bi se skrivala in iskala popolnost, ki v resnici ne obstaja. In v tistem ključnem trenutku sem spoznala ljudi, ki so mi pomagali do prve razstave.
Vfokusu: V juniju 2018 boste imeli novo razstavo v Murski Soboti. Kaj pripravljate za to razstavo?
Nina Reiter: Da, 15. junija 2018 bo razstava z naslovom »Izgubljeni in pozabljeni« v prostorih Aurore, kjer bo tema o pedofiliji in problematiki nasilja nad otroki. Nisem idealist in se zavedam, da so nasilje in ostale negativne stvari pač del življenja, ampak vseeno želim s svojimi deli dati glas tistim, ki ga nimajo. Rada bi spomnila ljudi, da se je treba o težkih problematikah čim več pogovarjati. Iskati dosegljive in logične rešitve. Moti me, koliko je nasilja v družinah, predvsem zaradi alkohola. Koliko je otrok, ki so spolno nadlegovani, dobesedno prodani za užitke odraslih. Če dobro raziščeš zadevo, te kar spreleti srh kaj vse se dogaja. V času begunske krize je ogromno otrok izginilo in nihče se ne pogovarja o tem. Vem, da je lažje poriniti glavo v pesek in si misliti, kaj pa jaz naj naredim kot posameznik, saj nimam moči. Ampak velik korak je že to, da se začnemo odkrito pogovarjati o tem.
Vfokusu: Kje najdete inspiracije za vaše risbe in izdelke?
Nina Reiter: Ker sem še komaj na začetku umetniške poti, iščem inspiracijo kar na spletu. Ker se ukvarjam z realizmom, potrebujem čim boljše fotografije po katerih lahko rišem.Narava realizma v umetnosti je, da potrebuješ model v živo ali pa fotografijo po kateri rišeš. Sploh če se še komaj učiš pravil risanja.
Najraje pa raziskujem tematike, ki so za ljudi nelagodne in jih prisili, da razmišljajo. Pomembno je, da kritično razmišljamo. Najhuje kar se družbi lahko zgodi je, da neha stremeti k boljšemu. Trenutna klima v Sloveniji je dokaj negativna, saj je veliko prerekanja, brez tehtnih argumentov in predvsem neolika v komunikaciji. Kultura in umetnost ima to možnost, da nauči ljudi kako opazovati, argumentirati, logično razmišljati in predvsem empatirati.
Vfokusu: Kako bi opisali vaš umetniški stil?
Nina Reiter: Moj stil je dokaj preprost, na nek način ustvarjam minimalističen realizem.Drugi moja dela opisujejo kot čutna in mehka, kar je zanimivo. Ko rišem ne razmišljam o čustvih, ampak se osredotočim izključno samo na tehniko. Ampak kljub temu pride moj blagi značaj do izraza, čeprav to ni moj namen. Naloga pri ustvarjanju mojih del je ujeti čim večjo podobnost fotografije, hkrati pa ji dati življenje iz drugega zornega kota. Zavestno ne vmešavam svojih čustev pri delu, kar je v moderni umetnosti zdaj zelo v ospredju. Si izlivati čustva, iskati nove načine izražanja. Moje primarno vodilo je tehnika in natančno opazovanje, ostalo pride podzavestno.
Vfokusu: Vaša prva razstava aprila letos v Mladinskem centru v Gornji Radgoni ( domačem kraju) je imela naslov »Samo ljudje«. Kakšno je bilo vaše sporočilo?
Nina Reiter: Ker najraje rišem portrete, sem se odločila, da narišem čim več različnih obrazov iz različnih koncev sveta. Imam občutek, da ljudje velikokrat pozabimo, da smo vsi krvavi pod kožo. Vsak ima svoje strahove, probleme, želje, cilje. Ampak pomembno je, da se zavedamo dejstva, da smo vsi na isti ladji in če ne sodelujemo, bomo tudi skupaj potonili. Portrete, ki sem jih narisala, predstavljajo človeka v svojem najbolj intimnem trenutku. Naj bo to veselo pričakovanje ali prazen pogled brez upanja, vsi smo samo ljudje in potrebujemo drug drugega.
Vfokusu: Bili ste mentorica na ustvarjalni delavnici v Gornji Radgoni. Kakšen je bil odziv udeležencev?
Nina Reiter:Letos sem postala članica društva Dvig kakovosti življenja Tenzin Gornja Radgona, kjer se prirejajo razne delavnice in kulturni dogodki. Tako, da sem tokrat prvič bila mentorica skupaj z Mojco Muhič (dipl. slikarko), ki je tudi gonilna sila v našem društvu. Tokrat smo imeli delavnice v Domu starejših občanov Gornja Radgona, kjer smo barvali na lesene ploščice iz katerih so se kasneje izdelale knjigobežnice. Te zaprte police s knjigami so postavljene po celotni Gornji Radgoni, tako si lahko ljudje izmenjuje knjige, ki jih več ne potrebujejo. Namreč v Gornji Radgoni in pomurski regiji na sploh, vlada dokaj visoka stopnja brezposelnosti in s tem potegne za sabo veliko drugih posledic. Ljudje so vedno bolj izolirani, osamljeni in bolni. Zato skušamo izvajati čim več delavnic in kulturnih prireditev, da bi ljudi izvlekli iz doma in malo v družbo. Najbolj smo ravno na udaru mladi brezposelni in starejši, ki so tudi težje zaposljivi. Na takšen način se lahko družimo, iščemo rešitve za boljši jutri in s tem pride potencial, ko lahko prihodnost vzamemo v svoje roke.
Vfokusu: Vaš osnovni poklic je dipl. inženirka tekstilnih tehnologij in oblikovanja. Nekako vas je umetniška pot zanesla iz osnovnega poklica.
Nina Reiter: Da, čeprav je v osnovi moj poklic dokaj ustvarjalen, le da še je potrebno dodatno znanje kemije in računalniške ter strojne tehnologije. Kot sem povedala že pred tem, mi je tekstilna panoga zanimiva, ni pa moja strast. Seveda pa mi ni žal za kar sem se šolala, saj sem se naučila veliko stvari. Predvsem mi je najbolj bil zanimiv tisk na tekstil, iz tega sem imela tudi diplomsko nalogo.
Vfokusu: Kako se kot umetnica lotevate risanja risb ? Kje nastane ideja z motiv? Kako dolgo potrebujete za izdelavo ene slike? Kakšen je postopek izdelave posamezne risbe? Kakšne materiale uporabljate?
Nina Reiter:Svoje risbe vidim kot prvi korak učenja o tehniki chiaroscuro. S to tehniko dosežemo učinek tridimenzionalnosti v prostoru in je znana tehnika v zahodni umetnosti. Učinek svetlega in temnega je še posebej učinkovit, kjer so močni kontrasti. Zato sem začela risati na črn papir, saj se s tem lahko doseže večja mera dramatičnosti, ni pa zaradi tega preveč kičasto.
Najprej si izberem motiv, ki me najbolj pritegne, nato skiciram na bel papir. Skica je zelo preprosta, narišem samo pomembne obrise, kajti skico nato razrežem. Pomembno je, da že pri skici dobro ujamem proporce in simetrijo. Tako si zagotovim čim manj napak pri nadaljnjem delu. To naredim zato, ker je črni papir za razliko od belega, zelo občutljiv na napake. Radirka za brisanje ni najboljši prijatelj črnemu papirju. Dele skice potem obrišem z belo barvico. In tako dobim grobi oris risbe. Nato pa sledi potrpežljivo barvanje v slojih z različnimi belimi barvicami. Tiste z več pigmenta uporabim nazadnje, ko moram poudariti najbolj svetle točke. Povprečno za risanje ene risbe velikosti A4 porabim nekje med 15 in 30 ur, lahko tudi več, saj sem nepoboljšljiv perfekcionist. Ko je risba končana, še jo fiksiram s sprejom na bazi alkohola.
Vfokusu: Katera vaša risba vam je osebno najljubša ?
Nina Reiter:Nobena mi ni najljubša, mi pa vsaka nekaj pomeni, saj z vsako risbo skušam napredovati. Na svoje risbe gledam kot produkt svojega učenja.
Vfokusu: Kakšni so vaši umetniški plani za jesen ?
Nina Reiter: Jeseni si zelo želim, da bi imela samostojno razstavo v Mariboru. Počasi se že pripravljam za risanje 30 do 40 risb na temo žensk in naše seksualne vloge v družbi. Zaenkrat še moram najti prostor, kjer bi lahko razstavljala, kar pa je dokaj zakompliciran postopek. Upam, da mi uspe.
Če mi bo pa čas naklonjen, bi imela razstavo tudi v Ljubljani, saj se mi zdi idealno mesto, za to kar želim ustvariti. Že veliko let mi je želja, da narišem reprodukcije najbolj slavnih del mojih najljubših umetnikov. Torej dela Caravagga, Da Vincija, Rubensa, Rembrandta in ostalih. Je zelo visok cilj, a tako dolgo bom vztrajala, da ga bom dosegla.
Vfokusu: Kje si lahko ogledamo vaše risbe poleg razstav?
Nina Reiter: Moja dela si lahko ogledate na spletni strani www.nreiter.portfolibox.net.
Priporočam pa, da obiščete tudi mojo facebook stran www.facebook.com/nreiter.artist, saj tam objavljam več o svojih delih in postopkih.
Vfokusu: Hvala za pogovor. Želimo vam mnogo kreativnih idej pri ustvarjanju vaši risb in ostalih del.
Nina Reiter: Najlepša hvala tudi vam!
Intervju je izvedla Mirjana Ivanuša-Bezjak.
